Preskoči na glavno vsebino

Smo športniki in umetniki

Gorenjski glas, četrtek, 1. aprila 2010 | Avtor: Darja Ovsenik, Foto: osebni arhiv

Z Majo Geršak in Petrom Majzljem, profesionalnima plesalcema latinskoameriških plesov, smo se pogovarjali o vsem mogočem – a prav vse se je na tak ali drugačen način dotikalo plesa – od popularnosti plesalcev, pojavljanju v medijih, do mode in nesrečnih pripetljajev na tekmah. Zaključila sta z mislijo, da smo Slovenci glede na to, da se s svojo številnostjo ne moremo ravno hvaliti, gotovo najboljši plesalci na svetu.

Glede na to, da imamo toliko uspešnih plesalcev, se vama zdi, da ste dobro zastopani v medijih? Ste prepoznavni?
Peter:
»Medijsko nismo tako dobro pokriti, kot so drugi športi, v katerih smo Slovenci uspešni, npr. v smučanju. Rezultati športnih tekmovalcev se zares redko objavljajo. Veliko je za prepoznavnost sicer naredila Barbra Drnač in nacionalna televizija z vložki licenčne oddaje Zvezde plešejo. A tudi tam je plesu namenjenih dobrih petnajst minut, torej sploh ni v središču pozornosti.«
Maja: »Odkar je ples z zvezdami v EU, so to najbolj gledane oddaje, plesalci pa največji zvezdniki (tudi če niso najbolj uspešni). Postali so znani, ljudje jih obožujejo. Otroci jih posnemajo, gre za pravo vročico in zanimanje za ples je skokovito naraslo. Mene pri naših medijih moti predvsem to, da hočejo vedeti, kaj sem jedla za zajtrk, ne pa, kaj sem naredila kot plesalka.«

Na plesnih tekmovanjih poleg dovršenosti gibov veliko šteje tudi videz.

Če pa pišemo o vas, ste večinoma na športnih straneh. Kako vidita ples – kot šport ali umetnost?
Maja:
»Jaz ne bi rekla, da je ples le eno ali le drugo. Ni samo šport – telo mora biti res pripravljeno, a to ni dovolj, pomembna je izraznost in ustvarjalnost. Nočem ga videti samo kot šport.«
Peter: »Ker pa tekmujemo, smo tudi športniki, nismo le umetniki, tako kot na primer baletniki. Je pa težko postaviti ločnico. Imaš nekoga, ki je tehnično zares dober, drugi pa ekspresiven – kdo je zdaj boljši? To je stvar subjektivne ocene, zato smo oboje, športniki in umetniki.«

Del umetnosti pa je tudi moda. Na tekmah je pomembno, kako si oblečen in urejen. Kako skrbita za vajin videz?
Peter:
»Tukaj imava kar srečo, najin sponzor je oblikovalec Matevž Ogorelec. Je mlad in odprt za ideje, ki jih ima Maja ogromno, in mislim, da je v tem resnično dobra. (Maja se ob tem le namuzne.) Prav tako imava dobrega čevljarja, ki naju obuva. To bi bilo brez sponzorjev res velik finančni zalogaj – ena obleka s kamni Swarovski stane tudi do tri tisoč evrov. Pod tisoč evrov pa sploh ne prideš skozi.«

Obleke, ki so elegantne, morajo biti kar precej vzdržljive. Se vama je kdaj zgodilo kaj nepredvidenega?
Maja: »Ja, pred dvema letoma sva tekmovala na Nizozemskem, kjer je vsako leto odlično občinstvo, ki diha za tekmovalce. Na tekmovanju sva imela že na prvem od treh nastopov zares dober rezultat, veljala sva za favorita. V finalnem nastopu pa se mi je že po nekaj sekundah odpela obleka, ki je nato ves čas nastopa drsela z ramen. Na koncu sva pristala na četrtem mestu. Naslednji dan so na zajtrku k nama hodili ljudje in naju tolažili, da bi gotovo zmagala, če ne bi imela nesreče z obleko. To je bila zanje odločilna napaka, čeprav ni bilo čisto tako. Midva sva šla z Nizozemskega za njih kot zmagovalca. (smeh)«

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda