Preskoči na glavno vsebino

Smo športniki in umetniki

Gorenjski glas, četrtek, 1. aprila 2010 | Avtor: Darja Ovsenik, Foto: osebni arhiv

Z Majo Geršak in Petrom Majzljem, profesionalnima plesalcema latinskoameriških plesov, smo se pogovarjali o vsem mogočem – a prav vse se je na tak ali drugačen način dotikalo plesa – od popularnosti plesalcev, pojavljanju v medijih, do mode in nesrečnih pripetljajev na tekmah. Zaključila sta z mislijo, da smo Slovenci glede na to, da se s svojo številnostjo ne moremo ravno hvaliti, gotovo najboljši plesalci na svetu.

Glede na to, da imamo toliko uspešnih plesalcev, se vama zdi, da ste dobro zastopani v medijih? Ste prepoznavni?
Peter:
»Medijsko nismo tako dobro pokriti, kot so drugi športi, v katerih smo Slovenci uspešni, npr. v smučanju. Rezultati športnih tekmovalcev se zares redko objavljajo. Veliko je za prepoznavnost sicer naredila Barbra Drnač in nacionalna televizija z vložki licenčne oddaje Zvezde plešejo. A tudi tam je plesu namenjenih dobrih petnajst minut, torej sploh ni v središču pozornosti.«
Maja: »Odkar je ples z zvezdami v EU, so to najbolj gledane oddaje, plesalci pa največji zvezdniki (tudi če niso najbolj uspešni). Postali so znani, ljudje jih obožujejo. Otroci jih posnemajo, gre za pravo vročico in zanimanje za ples je skokovito naraslo. Mene pri naših medijih moti predvsem to, da hočejo vedeti, kaj sem jedla za zajtrk, ne pa, kaj sem naredila kot plesalka.«

Na plesnih tekmovanjih poleg dovršenosti gibov veliko šteje tudi videz.

Če pa pišemo o vas, ste večinoma na športnih straneh. Kako vidita ples – kot šport ali umetnost?
Maja:
»Jaz ne bi rekla, da je ples le eno ali le drugo. Ni samo šport – telo mora biti res pripravljeno, a to ni dovolj, pomembna je izraznost in ustvarjalnost. Nočem ga videti samo kot šport.«
Peter: »Ker pa tekmujemo, smo tudi športniki, nismo le umetniki, tako kot na primer baletniki. Je pa težko postaviti ločnico. Imaš nekoga, ki je tehnično zares dober, drugi pa ekspresiven – kdo je zdaj boljši? To je stvar subjektivne ocene, zato smo oboje, športniki in umetniki.«

Del umetnosti pa je tudi moda. Na tekmah je pomembno, kako si oblečen in urejen. Kako skrbita za vajin videz?
Peter:
»Tukaj imava kar srečo, najin sponzor je oblikovalec Matevž Ogorelec. Je mlad in odprt za ideje, ki jih ima Maja ogromno, in mislim, da je v tem resnično dobra. (Maja se ob tem le namuzne.) Prav tako imava dobrega čevljarja, ki naju obuva. To bi bilo brez sponzorjev res velik finančni zalogaj – ena obleka s kamni Swarovski stane tudi do tri tisoč evrov. Pod tisoč evrov pa sploh ne prideš skozi.«

Obleke, ki so elegantne, morajo biti kar precej vzdržljive. Se vama je kdaj zgodilo kaj nepredvidenega?
Maja: »Ja, pred dvema letoma sva tekmovala na Nizozemskem, kjer je vsako leto odlično občinstvo, ki diha za tekmovalce. Na tekmovanju sva imela že na prvem od treh nastopov zares dober rezultat, veljala sva za favorita. V finalnem nastopu pa se mi je že po nekaj sekundah odpela obleka, ki je nato ves čas nastopa drsela z ramen. Na koncu sva pristala na četrtem mestu. Naslednji dan so na zajtrku k nama hodili ljudje in naju tolažili, da bi gotovo zmagala, če ne bi imela nesreče z obleko. To je bila zanje odločilna napaka, čeprav ni bilo čisto tako. Midva sva šla z Nizozemskega za njih kot zmagovalca. (smeh)«

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Proti težavam s križem

V iskanju rešitve za dolgoletne težave s križem sem se vedno izogibal vsakršni misli na tablete in injekcije, vedno sem učinkovitejše stvari našel v raztezanjih, masažah in vadbi. A ko je letos 'usekalo' tako močno, sem odločeno zakorakal proti operaciji hernije. Priznani nevrokirurg mi je ob ogledu vseh mogočih slik, do katerih ni bilo lahko priti, svetoval, naj opustim misel na operacijo in si raje 'spucam glavo'. Skorajda v istem času mi je pod roke prišla knjiga (zahvalo dolgujem svojemu soimenjaku in zadnje čase cimru v službi), ki jo je moja zdravnica kategorično zavrnila kot larifari. A sem jo vseeno začel brati in že po prvih straneh ugotovil, da je knjiga pisana dobesedno meni na kožo (ali na križ). Zato vsakomur, ki ima težave s križem ali dolgotrajnimi glavoboli, svetujem, da naj si v knjižnici izposodi knjigo ameriškega zdravnika (d r. John E. Sarno: OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA)  in jo prebere. Škodovala zagotovo ne bo :). Meni je zelo koristila! Dr. John E....

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.