Preskoči na glavno vsebino

Smo športniki in umetniki

Gorenjski glas, četrtek, 1. aprila 2010 | Avtor: Darja Ovsenik, Foto: osebni arhiv

Z Majo Geršak in Petrom Majzljem, profesionalnima plesalcema latinskoameriških plesov, smo se pogovarjali o vsem mogočem – a prav vse se je na tak ali drugačen način dotikalo plesa – od popularnosti plesalcev, pojavljanju v medijih, do mode in nesrečnih pripetljajev na tekmah. Zaključila sta z mislijo, da smo Slovenci glede na to, da se s svojo številnostjo ne moremo ravno hvaliti, gotovo najboljši plesalci na svetu.

Glede na to, da imamo toliko uspešnih plesalcev, se vama zdi, da ste dobro zastopani v medijih? Ste prepoznavni?
Peter: »Medijsko nismo tako dobro pokriti, kot so drugi športi, v katerih smo Slovenci uspešni, npr. v smučanju. Rezultati športnih tekmovalcev se zares redko objavljajo. Veliko je za prepoznavnost sicer naredila Barbra Drnač in nacionalna televizija z vložki licenčne oddaje Zvezde plešejo. A tudi tam je plesu namenjenih dobrih petnajst minut, torej sploh ni v središču pozornosti.«
Maja: »Odkar je ples z zvezdami v EU, so to najbolj gledane oddaje, plesalci pa največji zvezdniki (tudi če niso najbolj uspešni). Postali so znani, ljudje jih obožujejo. Otroci jih posnemajo, gre za pravo vročico in zanimanje za ples je skokovito naraslo. Mene pri naših medijih moti predvsem to, da hočejo vedeti, kaj sem jedla za zajtrk, ne pa, kaj sem naredila kot plesalka.«

Na plesnih tekmovanjih poleg dovršenosti gibov veliko šteje tudi videz.

Če pa pišemo o vas, ste večinoma na športnih straneh. Kako vidita ples – kot šport ali umetnost?
Maja: »Jaz ne bi rekla, da je ples le eno ali le drugo. Ni samo šport – telo mora biti res pripravljeno, a to ni dovolj, pomembna je izraznost in ustvarjalnost. Nočem ga videti samo kot šport.«
Peter: »Ker pa tekmujemo, smo tudi športniki, nismo le umetniki, tako kot na primer baletniki. Je pa težko postaviti ločnico. Imaš nekoga, ki je tehnično zares dober, drugi pa ekspresiven – kdo je zdaj boljši? To je stvar subjektivne ocene, zato smo oboje, športniki in umetniki.«

Del umetnosti pa je tudi moda. Na tekmah je pomembno, kako si oblečen in urejen. Kako skrbita za vajin videz?
Peter: »Tukaj imava kar srečo, najin sponzor je oblikovalec Matevž Ogorelec. Je mlad in odprt za ideje, ki jih ima Maja ogromno, in mislim, da je v tem resnično dobra. (Maja se ob tem le namuzne.) Prav tako imava dobrega čevljarja, ki naju obuva. To bi bilo brez sponzorjev res velik finančni zalogaj – ena obleka s kamni Swarovski stane tudi do tri tisoč evrov. Pod tisoč evrov pa sploh ne prideš skozi.«

Obleke, ki so elegantne, morajo biti kar precej vzdržljive. Se vama je kdaj zgodilo kaj nepredvidenega?
Maja: »Ja, pred dvema letoma sva tekmovala na Nizozemskem, kjer je vsako leto odlično občinstvo, ki diha za tekmovalce. Na tekmovanju sva imela že na prvem od treh nastopov zares dober rezultat, veljala sva za favorita. V finalnem nastopu pa se mi je že po nekaj sekundah odpela obleka, ki je nato ves čas nastopa drsela z ramen. Na koncu sva pristala na četrtem mestu. Naslednji dan so na zajtrku k nama hodili ljudje in naju tolažili, da bi gotovo zmagala, če ne bi imela nesreče z obleko. To je bila zanje odločilna napaka, čeprav ni bilo čisto tako. Midva sva šla z Nizozemskega za njih kot zmagovalca. (smeh)«
Oznake:

Komentarji

Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
1 komentar
Preberite več