Preskoči na glavno vsebino

Očistimo Slovenijo z eko raftingom

Greh in zanikanje najinih načel bi bil, če se z Darjo ne bi udeležila akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu! Na povabilo Tomaža in Miha Šolarja sva se udeležila Eko raftinga, ki ga vsako pomlad že deset let zapored prireja športno društvo Alter sport iz Podnarta, organizator raftingov na Savi.
Petindvajset raftarjev se nas je v treh čolnih spustilo po Savi z ekološkimi nameni. Kljub pridnemu delu pa dobre volje ni manjkalo, izdatno pa je za nas poskrbelo prijetno sobotno sonce, ki je grelo Savo, ki si utira pot čez Gorenjsko. Pluli in čistili smo med čistilno napravo Radovljica ter Podnartom.

Dušbela, gremo devat!

Lov na izgubljeno plastenko z dragoceno ognjeno vodo.

Vse za plastično vrečko, ki visi na koncu veje.

Pralni stroj, odsluženo kolo, gume ... same velike trofeje

Eko nasmeh raftarke Darje

Počitek

Zimzelena plastika za 'secondhand' romantiko

Briga me za bike, samo, da imamo gumo, glavno trofejo!

Dvigovanje vzdušja z občutki Južne Afrike

Eko windows 2010

Ekipa z dnevnim plenom

Nekaj utrinkov je tudi na portalu SiOL.

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
Krasni ste! Ne samo, da je akcija vsestransko pozitivna, da ste se pri tem tako zabavali, s slikami in komentarji pa še nas, bralce vajinega spletnega dnevnika - juhu, to je ŽIVLJENJE La vita e bella! pa še bolj čista od sobote!
Kar ne morem se odločiti, katere slike+komentarji so mi bolj všeč: seveda vse z mojo drugorojenko in mojim drugim son-in-law-jem, pa eko nasmeh, nevarni bik, plastična vrečka, Eko windows 2010...
S temi slikami+komentarji se pokažita še kje drugod, škoda bi bilo, da jih ne bi videlo več ljudi, kot jih obiskuje vajin blog.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.