Gorenjski glas, sreda, 7. aprila 2010 | Avtor: Darja Ovsenik, Foto: osebni arhiv
On prihaja z Luž, ona iz Rusije. On intenzivno pleše zadnja štiri leta, ona je plesne čevlje prvič obula pred trinajstimi leti, ko je bila stara komaj tri leta. Prvi stik sta navezala preko spletne strani za plesalce, se prvič videla in zaplesala v Nemčiji, danes pa sta že drugič državna prvaka v latinskoameriških plesih. Sta tudi finalista zadnjega evropskega prvenstva, kar je po nekaj letih edina tako dobra uvrstitev Slovenije v kategoriji starejših mladincev. To sta Andraž Erzin in Sofya Shutkina, ki jo prijatelji kličejo tudi Zofka.
Uvrstitev v finale na evropskem prvenstvu vaju je ponesla med zvezde, saj vaju zdaj čaka svetovno prvenstvo v avstrijskem Linzu. Kakšna so bila vajina pričakovanja?
Andraž: »Vedela sva, da sva lahko dobra, saj sva veliko trenirala in tudi zmagala na državnem prvenstvu v Rogaški Slatini. Na evropskem prvenstvu sva stavila na polfinale, zdaj pa naju finale pelje na svetovno prvenstvo, kar je odlično. Maja se bova podala tudi v znameniti Blackpool v Angliji, kjer poteka največje in najprestižnejše tekmovanje v plesnem svetu in kamor prihajajo le najboljši.«
Glede na to, da sta mlad par, ki ne pleše dolgo skupaj, sta se hitro prebila med najboljše. Kako se je začela vajina skupna plesna pot?
Sofya: »Oba z Andražem sva iskala drugega soplesalca, saj nama prejšnja nista ustrezala in se odločila za iskanje po svetovnem spletu. Dogovorila sva se za srečanje na tekmovanju v Nemčiji. Z nama so bili trenerji, starši in prijatelji, ki so naju opazovali na dveh poskusih. Tudi midva sva hitro ugotovila, da bi se lahko dobro ujela. Meni je bilo na Andražu najbolj všeč to, da je bil perspektiven in da sva bila skupaj dobro videti. Hitro sva dosegla dobre rezultate, kar je le še potrdilo pravilno odločitev.«
Sofya Shutkina in Andraž Erzin, državna prvaka v latinskoameriških plesih
Kako vajini družini sprejemata vajino odločitev za ples?
Andraž: »Domači zelo dobro, saj je cela družina vpeta v ples – brat Aljaž je uspešen tekmovalec med mladinci, starša pa z nama hodita na treninge (z bratom celo v Rogaško Slatino, kjer ima soplesalko), naju peljeta na vsa tekmovanja v tujini, kar pomeni ogromno prilagajanja in finančnih sredstev. Brez njune pomoči res ne bi šlo, saj skrbita za naju z bratom in tudi za Sofyo.«
Sofya: »Tudi meni mami zelo stoji ob strani, saj je zaradi mene prišla v Slovenijo. Veliko mi pomeni, da me popolnoma razume, saj je nekoč tudi sama plesala. Spremlja me na vseh tekmovanjih in mi šiva obleke.«
Oba obiskujeta srednjo šolo v Ljubljani. Kako vama uspeva uskladiti šolske obveznosti s treningi in nastopi? Sofya, ti si se morala naučiti tudi slovenščine.
Sofya: »Hodim na Gimnazijo Euro šola, kjer nas je veliko tujcev in športnikov, tako da imamo podoben stil življenja in se da vse dogovoriti s profesorji. Slovenščine sem se hitro naučila, saj imam rada jezike, pa tudi ruščina in slovenščina sta si malo podobni.«
Andraž: »Hodim na Gimnazijo Bežigrad in imam status športnika, a to ne pomaga prav dosti. (smeh) Imam obdobja, ko se veliko učim in malo manj intenzivno plešem, in obdobja, ko sem manj v šoli in veliko treniram. Tako je pred vsemi večjimi tekmovanji.«
Komentarji