Preskoči na glavno vsebino

Objave

Prikaz objav, dodanih na 2015

Božični mir

Sveti večer. Dan pred najlepšim družinskim praznikom, božičem. Vsi smo doma, fantje krasimo smreko, ki smo jo ravnokar prinesli iz zasneženega gozda, vsi zadovoljni sodelujemo in si podajamo okraske in lučke. Mami v kuhinji peče potico in piškote, po celi hiši se mešajo prijetne vonjave po cimetu in kadilih. Zunaj zima, pri nas doma toplo in prijetno. Zvečer bomo šli s prižganimi baklami v bližnjo cerkev k maši, pri kateri bomo spet lahko zapeli Sveto noč. Sreča zares domuje pri nas! Ej, zbudi se! Tako nekako naj bi bilo, kajne? Izbor najlepših delov spominov iz otroštva in ideal, ki si ga vsi slikamo pred oči. Resnica pa je povsem drugačna. Neprespane zadnje noči lovijo naše počutje, saj sta dvojčka sta bolna, Darjo dobro počutje že nekaj časa pušča na cedilu, jaz pa itak ne bom preveč presenečen, če bom nekega dne srečal sam sebe. Vmes se eden uščipne, drugi poreže s škarjami, tretji pa z nožem (med rezanjem krompirja za juho). Neorganizirani kaos Na predpraznični dan je Darja

Zahvala in blagoslov!

Hvala, ker ste nas spremljali in nam pomagali v lepem in pestrem letu, ki ga v teh dneh sklepamo. Blagoslov, ki nas spet obiskuje v podobi novorojenčka, naj vas spremlja, da bodo vaša življenja mogla biti živo pričevanje njegove ljubezni! Nace, Bine, Jakob, Darja in Tomaž

Spoštovanje ali sprejemanje? (razmišljanje o predlogu novele ZZZDR)

Moje razmišljanje pred referendumom o sprejetju novele ZZZDR, ki naj bi med drugim omogočala istospolne poroke in posvojitve, ki sem ga objavil na Facebooku: V zadnjih dneh imam občutek, da imam v Sloveniji samo dve možnosti: ali sem zahojeni konzervativec ali pa moderni liberalec. Kot prvi sem ponavadi označen še za ksenofoba, kot drugi pa razumem pojme 'enakost', 'svoboda' ali 'ljubezen je ljubezen'. Dragi prijatelji in vsi, ki menite, da mi, nevarni ksenofobi, povečini katoličani, ki živimo in se sprehajamo med vami, ogrožamo svobodo manjšine in preprečujemo pravice ljudi, ki se imajo radi in bi se radi poročili ter imeli otroke. Rad bi vam povedal naslednje: sem veren katoličan. Verujem v enega Boga, ki ljubi vse ljudi, ne glede na barvo kože, zakonski stan, versko prepričanje in spolno usmerjenost. Brez izjeme, tudi tiste, ki ga ne poznajo ali zavračajo. Sem mož moje žene. Vsak dan znova se trudim, da bi med nama vladala ljubezen in spoštovanje. Včasih

Svamači

Že dolgo nazaj sva z Darjo začela sanjati o hiši. Ko sva v iskanju novega doma zaradi prevelikih cen prekrižala tako stare, kot nekoliko novejše hiše, je bila odločitev o gradnji svoje hiše vedno bolj na dlani. Ne vem več točno, kje in kdaj sva slišala za hiše iz slame (če izvzamem pravljico o treh prašičkih), a ideja o gradnji iz naravnih materialov se je tako močno zasidrala v nama, da druge opcije sploh nikoli nisva iskala. Pred tremi leti sva začela intenzivno nabirati informacije, vmes sem obiskoval tečaj naravne gradnje , ogledala sva si kar nekaj tovrstnih hiš in spoznala mojstre, ki imajo izkušnje s tem. Dokler je bilo to še na internetu in papirju, je bilo vse skupaj precej oddaljeno in skoraj nedoumljivo. Prejšnji teden pa je postalo zelo oprijemljivo in veliko. Če hočeš graditi s slamo, si jo moraš zrihtat. Najprej potrebuješ kmeta z dovolj pravega žita, mojstra z balirko, traktorje s prikolicami in seveda dovolj pridnih rok za pomoč pri pobiranju. Nekaj slame sem dobil pri

Sveta Gora 3.0 - romanje, ekstremni šport ali norost?

Pred dvema letoma sem se zaobljubil, da bom v zahvalo za rojstvo dveh zdravih fantov opravil peš romanje na Sveto Goro. Pestrost življenja je priložnost prestavila za dve leti naprej. Prijatelj Klemen , s katerim sva se na pot podala že tretjič, je imel še večji razlog, njegov sin je namreč ozdravel po težki bolezni. Razlog, da se podaš na več kot 100 km dolgo pot čez hribe in doline, ne more biti samo ljubiteljsko pohajkovanje ali imeti nekaj prostega časa. Če bi bil ljubitelj ekstremno dolgih pohodov in bi to vzel kot šport, bi pot zaključil po prvem dnevu, ko so pekoči žulji oplemenitili podplate. Ne gre več, zdravje je na prvem mestu, bi si rekel in pot nadaljeval, ko bi se pozdravil. Ko te ob vsakem koraku zapečejo noge od žuljev, ko čutiš vsak kamenček pod čevljem, ko vsako stopinjo, za katero je nagnjena cesta, čutiš kot bolečino v drugih sklepih, mišicah in vezeh, ko te celo telo prepričuje, da ima dovolj, da želi počivati, se vse skupaj zdi kot norost. Ko se vse v tebi spr

Vikend (ne)mobilnosti

Dva velika ruzaka prtljage sta za petčlansko družino povsem dovolj za ene krajše počitnice. Avto. Za večino od nas nujna reč pri hiši, ki nam omogoča funkcionirati, kakor v današnjih časih pač funkcioniramo. Eden od največjih izvorov naše fleksibilnosti. Sam zelo uživam v vožnji, še posebej na daljših relacijah. Toda do tehnike sem sila neizprosen - če ta ne dela, kakor se od nje pričakuje, je deležna mojih verbalnih izpadov, ki se jih moja žena kljub najinemu dolgemu stažu še vedno ni navadila. Pri nas še vedno shajamo z enim avtom, kljub temu, da živimo na vasi, in tako bo, dokler bo le šlo. Zato v trenutkih, ko smo zaradi servisa ali kakšne okvare brez, uporabimo rezervne izhode. Srečo imamo, da imamo okoli sebe dobre ljudi, ki nam za razvoz otrok v vrtec posodijo svoje mašine, ali pa nas zapeljejo npr. v službo. Od kolesa do otrok Francoska kibla, ki trenutno skrbi za našo mobilnost, je pred leti postala bazni tabor za moje kolesarske podvige. Ena boljših stvari je ta, da