Sveti večer. Dan pred najlepšim družinskim praznikom, božičem. Vsi smo doma, fantje krasimo smreko, ki smo jo ravnokar prinesli iz zasneženega gozda, vsi zadovoljni sodelujemo in si podajamo okraske in lučke. Mami v kuhinji peče potico in piškote, po celi hiši se mešajo prijetne vonjave po cimetu in kadilih. Zunaj zima, pri nas doma toplo in prijetno. Zvečer bomo šli s prižganimi baklami v bližnjo cerkev k maši, pri kateri bomo spet lahko zapeli Sveto noč. Sreča zares domuje pri nas!
Ej, zbudi se!
Tako nekako naj bi bilo, kajne? Izbor najlepših delov spominov iz otroštva in ideal, ki si ga vsi slikamo pred oči. Resnica pa je povsem drugačna. Neprespane zadnje noči lovijo naše počutje, saj sta dvojčka sta bolna, Darjo dobro počutje že nekaj časa pušča na cedilu, jaz pa itak ne bom preveč presenečen, če bom nekega dne srečal sam sebe. Vmes se eden uščipne, drugi poreže s škarjami, tretji pa z nožem (med rezanjem krompirja za juho).
Neorganizirani kaos
Na predpraznični dan je Darja morala v službo, zato smo fantje sami. Zjutraj sem vstal pred vsemi, da sem zakuril in bo vsaj toplo. Malima dvema izmenično brišem nosove, enega hodim ves čas iskat k vhodnim vratom, ker joka za mamico. Posodo pomivam po potrebi, kar pač potrebujem. Čaj sem sicer skuhal, a smo pozabili nanj. Mleko, ki je od sinoči ostalo na pultu, se bo najbrž pokvarilo, saj ga ne utegnem pospravit. Sredi kuhinje je vreča z včeraj nabavljeno špecerijo. Jo bomo že enkrat pospravili. Oprano in nepospravljeno perilo štejemo v kupih. Zajtrkujemo po delih, kdor pač pride mimo, mu skušam v usta vtaknit kruh z maslom in medom. Avtomobilčke na tleh samo toliko zbrcam stran, da se ne bi ob kakšnem spotaknil. Pometeno ali posesano bo najbrž enkrat do večera, do takrat bomo že preživeli ob vsem, kar se nabira na tleh.
 |
| Izpod takega drevesa najbrž ne bo treba vsak dan iglic pometat |
Mir
Resnica je torej daleč od praznika, ki si ga slikamo pred oči. Izkušnje so me naučile, da nič ne pomeni, če se hiša sveti od čistoče, okraskov in luči, če je na mizi najboljši primerek pečenke ali potice, če smo vsi zlikani in lepi, ni pa miru. Zato danes zasledujem en sam cilj. En sam izziv sem si zadal: mir. Čisto nič drugega. Ker Darje ni doma, sem jaz počelo vsega dobrega ali slabega. Če mi uspe ostati miren, sem zmagal. Smo zmagali vsi.
Ok, kako naj se organiziram za zmago? Jaz precej drugače kot Darja, zato ureznino saniram samo toliko, da neha teči kri, razkužim z enourno zamudo. Previjemo se samo enkrat. Zajtrk poenostavim in pustim, da tokrat ne jemo za mizo. Na mizi je itak tako stanje, da bi rabil buldožer: mah za jaslice, slama za hlevček, pravkar prispele voščilnice, olupki od mandarine, Nacetovi okraski za na smrekico ... Torej, pospravljali ne bomo, ker bi bilo to sizifovo delo. Dajmo narest jaslice.
Jaslice
Na mizo prinesem sestavine za hlevček. Tega moramo ponovno narediti, saj smo lanskega uspešno razsuli. Karton, nož, palice za stebre, slamo za streho, lepilo in gremo. Fantje opazujejo, sam pa režem, žagam, lepim. Vmes hodim iskat Jakoba k vhodnim vratom, ker pogreša mamico. Zato jo pokličemo, da se fantje malo pomirijo in jo pripravimo na 'pospravljeno' hišo. Nace odpira voščilnice, ki jih je ravnokar prinesel poštar, ter iz njih dela svoje okraske.
Sam poskrbim za mah in hlevček v jaslicah, fantje po svoje razporedijo glavne in stranske igralce. Na to, da bo kakšen od njih ostal brez roke ali glave, sem že pripravljen. Vmes začnem kuhat hitro kosilo, da nafutramo utrujeno mladino in fotra, ki mu baterije počasi začnejo utripat. Po kosilu fantje popadajo (tokrat mi je z dolgotrajnim uspavanjem prizanešeno), sam pa se spravim na posteljo, da opišem naš predpraznični dan.
 |
| Rezultat našega kreativnega dopoldneva. Ni bil potres, menda počivajo. |
Saj bo
Kmalu pride Darja iz službe. Z Nacetom bova odšla v gozd po smreko in jo okrasila, Darja bo najbrž s fantoma spekla potico. Na hitro (kot ponavadi) bomo posesali, potem pa se posvetili prazniku, da otrokom razloživa, kdo je dojenček, rojen v hlevu.
Komentarji