Preskoči na glavno vsebino

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način.

Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji.

Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :).

Kolesarski raj

Zelenci

Moj ponos

Kosilo pri Pehti

Ati, utrujen!

Ni boljšega zaključka od sladoleda

Komentarji

Oseba Marko sporoča …
Bravo ati! Super ste!

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.

MTB tura na Dovško babo

Lahko bi rekel, da je vsaka tura lepša od prejšnje. Gorsko kolesarjenje v vsem sijaju smo tokrat uživali Rozi , Bako in jaz, družbo pa so nam delale krave. Kolesarili smo visoko nad Dovjem v čudovitih razgledih naše severne meje. Planina Dovška rožca, ki leži 1652 metrov visoko nad Dovjem, je sicer ena izmed opisanih tur v vodniku Strme kolesnice, a naše želje so bile višje leteče. Ko smo prisopihali do planine, smo kolesa poveznili čez rame ter se peš odpravili do vrha Dovške babe na 1891 metrih. Spust z vrha Dovške babe je ena sama pesem v stilu "I love you Singletrack" oz. uživancija čez sedlo Mlinca po ozki in osamljeni planinski poti, ki je odličen poligon za preizkušanje lastnih sposobnosti. Lahko si je predstavljati, da se nam je kljub tehničnim izzivom celo pot navzdol kar smejalo in vriskalo. Planina Dovška rožca, kjer krave uživajo svoj raj. Zadnji metri pred pastirsko kočo so najbolj strmi. Od koče naprej je treba malce potisnit. Če z zobmi zagrabiš balanco,