Ovseniki

Po treh letih smo spet imeli priložnost, da del počitnic preživimo ob morju. Dober prijatelj nam je odstopil družinsko hišico, kjer smo imeli luksuz, ki ga v šotoru nismo bili vajeni. Zato smo zlahka za nekaj dni svoj dom preselili v borovo senco. Da je morje otrokom največje veselje, je odveč govoriti. So pa te počitnice predvsem naju prijetno presenetile, saj sva imela kljub petim otrokom dovolj časa za počitek in za naju. Tudi midva sva imela dovolj časa za počitek, plavanje, kavo ... Nič hudega nam ni bilo. Naše igrišče Lovci na valove med malico. Plaža, kjer so nam tudi drugi starši popazili na otroke. "Stari, a je tole vse tvoje?" me vpraša mimoidoči očka. "Ne, tudi od žene so." Ja, atrakcija smo bili. Letošnje udobje namesto šotora. V restavraciji smo bili sicer čisto olikani, razbili smo samo en kozarec. Če je avto poln, je treba najti drug način za tovorjenje prtljage. Posodil eden od dobrih ljudi, ki jih poznamo.

Klasična slovenska družina gre poleti na morje. Tako je, odkar pomnim. No, pri nas zaradi kmetije nismo bili nikoli skupaj na morju, a človek hitro prevzame tradicionalne navade, ki dišijo po komfortu. Iti na morje v dvoje je razkošno. V troje spoznaš, da ne gre samo za plavanje in branje lahkotnih knjig v senci visokih borov. Da je morje s tremi mladiči izziv, sva se dobro zavedala. 'Vzemita s sabo taščo, nujno priporočam,' mi je priporočal prijatelj z enako situacijo potomcev. No, midva večkrat nasvete preslišiva, zato sva sklenila, da poskusimo sami. Če nam bo prvo leto uspelo za en teden, bo naslednjič lahko dopust že daljši. Po nasvetu prijateljice smo se odločili za Lopar na Rabu, ki je (to lahko potrdim) fantastična lokacija za družine z malimi otroki. Neskončna peščena plaža z užitno mivko (mala dva sta jo večkrat poskusila in sta še vedno živa) in vsepovsod sama nizka voda brez skal (za odrasle praktično brez možnosti za plavanje, a si praktično brez skrbi, da bi o...