Preskoči na glavno vsebino

Svamači

Že dolgo nazaj sva z Darjo začela sanjati o hiši. Ko sva v iskanju novega doma zaradi prevelikih cen prekrižala tako stare, kot nekoliko novejše hiše, je bila odločitev o gradnji svoje hiše vedno bolj na dlani. Ne vem več točno, kje in kdaj sva slišala za hiše iz slame (če izvzamem pravljico o treh prašičkih), a ideja o gradnji iz naravnih materialov se je tako močno zasidrala v nama, da druge opcije sploh nikoli nisva iskala. Pred tremi leti sva začela intenzivno nabirati informacije, vmes sem obiskoval tečaj naravne gradnje, ogledala sva si kar nekaj tovrstnih hiš in spoznala mojstre, ki imajo izkušnje s tem. Dokler je bilo to še na internetu in papirju, je bilo vse skupaj precej oddaljeno in skoraj nedoumljivo.
Prejšnji teden pa je postalo zelo oprijemljivo in veliko. Če hočeš graditi s slamo, si jo moraš zrihtat. Najprej potrebuješ kmeta z dovolj pravega žita, mojstra z balirko, traktorje s prikolicami in seveda dovolj pridnih rok za pomoč pri pobiranju. Nekaj slame sem dobil pri bratu Gregorju, nekaj pri njegovem prijatelju Igorju, nekaj pa pri Janezu, ki je vso slamo tudi baliral.
Brez prijateljev pri takem opravilu ne gre, saj je dela preveč za dva para rok. Brat Gregor mi je priskočil na pomoč pri usklajevanju prevoza, iskanju prikolic, skladiščenju slame in še marsičem. Da gredo dobro delo, zabava in kakšno pivo odlično skupaj, so dokazali prijatelji Klemen Korenjak, Franci in Klemen Valjavec, Sebastian in Janez Mohar, Jure Jerkovič in Matej Peneš. Fantje, tavelik bohonej!
Da pa ni vedno vse v naših rokah, sem opazil pet minut zatem, ko sem pospravljeno slamo pokril s polivinilom in so se ulile prve kaplje dežja. Bogu hvala za pomoč!

Za v steno je najboljša slama pšenice, pire ali tritikale
Z Janezom sva na začetku merila in nastavljala, da smo dobili pravo dolžino
Kemba je upravičil svoj priimek, saj je kakšna bala letela tudi čez prikolico
Prva prikolica pobrana, moj brat Gregor je vse zvozil domov
Fantje so bili zraven, da bodo vedeli, kako je nastala naša hiša
Nace in Bine na traktorju - ni treba opisovat navdušenja
Franci jih je metal kot žoge na koš :)
Pobirali smo proti večeru, ko je vročina vsaj nekoliko popustila
Svamači prve vrste - Sebastian, Jure in Kemba
Janez se je navdušil nad tavelkim Zetorjem :)
Romantika? Sončni zahod in slama, ni ga čez to :)
Ni je hotelo zmanjkati
Pri okoli 35 stopinjah se nam je kar mešalo,  ko smo jo razlagali
Kenkuči nabira prakso za svojo hišo
Gregorju so bale ob vsakodnevnem delu res mala malica
Nace je dobil svoj poligon za plezanje

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Proti težavam s križem

V iskanju rešitve za dolgoletne težave s križem sem se vedno izogibal vsakršni misli na tablete in injekcije, vedno sem učinkovitejše stvari našel v raztezanjih, masažah in vadbi. A ko je letos 'usekalo' tako močno, sem odločeno zakorakal proti operaciji hernije. Priznani nevrokirurg mi je ob ogledu vseh mogočih slik, do katerih ni bilo lahko priti, svetoval, naj opustim misel na operacijo in si raje 'spucam glavo'. Skorajda v istem času mi je pod roke prišla knjiga (zahvalo dolgujem svojemu soimenjaku in zadnje čase cimru v službi), ki jo je moja zdravnica kategorično zavrnila kot larifari. A sem jo vseeno začel brati in že po prvih straneh ugotovil, da je knjiga pisana dobesedno meni na kožo (ali na križ). Zato vsakomur, ki ima težave s križem ali dolgotrajnimi glavoboli, svetujem, da naj si v knjižnici izposodi knjigo ameriškega zdravnika (d r. John E. Sarno: OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA)  in jo prebere. Škodovala zagotovo ne bo :). Meni je zelo koristila! Dr. John E....

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.