Preskoči na glavno vsebino

Vikend (ne)mobilnosti

Dva velika ruzaka prtljage sta za petčlansko družino povsem dovolj za ene krajše počitnice.

Avto. Za večino od nas nujna reč pri hiši, ki nam omogoča funkcionirati, kakor v današnjih časih pač funkcioniramo. Eden od največjih izvorov naše fleksibilnosti. Sam zelo uživam v vožnji, še posebej na daljših relacijah. Toda do tehnike sem sila neizprosen - če ta ne dela, kakor se od nje pričakuje, je deležna mojih verbalnih izpadov, ki se jih moja žena kljub najinemu dolgemu stažu še vedno ni navadila.

Pri nas še vedno shajamo z enim avtom, kljub temu, da živimo na vasi, in tako bo, dokler bo le šlo. Zato v trenutkih, ko smo zaradi servisa ali kakšne okvare brez, uporabimo rezervne izhode. Srečo imamo, da imamo okoli sebe dobre ljudi, ki nam za razvoz otrok v vrtec posodijo svoje mašine, ali pa nas zapeljejo npr. v službo.

Od kolesa do otrok

Francoska kibla, ki trenutno skrbi za našo mobilnost, je pred leti postala bazni tabor za moje kolesarske podvige. Ena boljših stvari je ta, da v avto zapelješ kolo, ne da bi z njega odmontiral eno stvar. Če si na biciklu trikrat na teden, ti gre vsakokratno snemanje kolesa in polaganje dekce čez fine sedeže res na živce. S prihodom potomcev so kolesarsko stajo zamenjali otroški sedeži, ki so danes tako glomazni, da kaj drugega od sedežev in vozička v avto sploh ne spraviš. Včasih so imeli fičkota, danes za tri otroke rabiš najmanj berlingota.

Tik pred odhodom na krajše počitnice na Štajersko je naša mini križarka postala nepremičnina. Avto se ponavadi pokvari takrat, ko si tega najmanj želiš. Naše počitnice so že plavale po vodi, ko se je Darja domislila, da gremo lahko tudi z vlakom. "Saj do Maribora pa res ni tako daleč."

Pelje me vlak v daljave

Naslednji dan smo, otovorjeni vsak s svojim kosom prtljage, maširali proti železniški postaji. "Pa pojdimo, bomo pač malo prestopali." Potovati z vlakom je za otroke veliko bolj zabavno, saj ni treba biti ves čas pripet v svojem kalupu, starše imaš veliko bolj zase, kot v avtu. Za starše je stvar malce drugačna, a še vedno vzdržna. Če odmislim dejstvo, da železniške postaje staršem z vozički, v katerih prevažajo po dva otroka, ponujajo najbolj neprijeten način presedanja (po štengah dol v podhod, po štengah gor na drugi peron, brez kakšnih dvigal, a s prijazno pomočjo sprevodnikov in drugih potnikov) ter dejstva, da potovanje traja namesto ure in pol tri ure, je vsa stvar precej zanimiva.

Doživetja štejejo

Če potuješ z vlakom, hitro ugotoviš, da potrebuješ veliko manj prtljage, kot bi jo sicer nabasal v avto. Dva velika ruzaka in ena torba so bili dovolj za celo družino. Šmenta, zakaj je potem avto vedno premajhen, ko se kam odpravljamo?

Ko potegnem črto pod letošnje prvomajske počitnice, so te ene od tistih za v dolgoročne spomine. S tremi otroki na dopust z vlakom se ne odpraviš ravno vsak dan. Vsa kolobocija z logistiko je danes, iz razdalje, samo še hecen spomin. Doživetja, vključno z vožnjo sedmih ljudi v malem tastovem avtomobilčku ob povratku domov, so tista, ki štejejo. Torej ni nič narobe, če gre kdaj kaj narobe. Važno je le, kako to sprejmeš in koliko odprtosti za drugačnost si sposoben sprejeti.

Gremo mi z vlakom na počitnice!

'Uaaaa!' (v prevodu: vlak)

Udobje je na precej boljšem nivoju kot v avtu, sploh če potuješ z IC-jem.

Če smo se imeli dobro? Brez dvoma.

Težka je ta, ko moraš na deževen dan gledat risanke.

Še vedno se imamo najbolje ob vodi, ...

... čeprav so fantje razočarani, če ni kamnov, ki bi jih metali v vodo.

Novim dogodivščinam naproti.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda