Kljub nekaj samotnim kolesarskim izletom se je prava kolesarska sezona začela šele včeraj. Jezditi 'nafedrani' aluminij je pravi užitek šele, ko so zraven tudi prijatelji. Z Andrejem in Bernardom smo se jagali po domačih logih. Čez besniška polja smo se zapodili do Nemilj, od tam pa nad Zabrekve do svetega Mohorja. Ko smo se odlepili od popoldanskega sonca in brezplodne moške debate, namenjene krajšanju prijetnega časa, smo se spustili nazaj v smeri doline rokovnjačev. Malo za hec smo si na rame zadeli naše konjičke, katerim je bila strmina na Rovnik pač prenaporna. Na vrhu smo pozvonili pri malem zvončku, vsak za svoje želje, ter z lepim spustom zaključili dan.
Po prijetni gozdni poti ...
... mimo Odrešenika ...
... proti vrhu Mohorja, ...
... kjer smo se nastavili za eno gasilsko, nato pa se ...
... po grebenu med poljanami borovnic ...
... spustili nazaj v dolino rokovnjačev.
Ja, težko bo v službi krotiti pričakovanje naslednjega torkovega popoldneva, ko se odpravimo naslednjemu cilju naproti.
Komentarji