Preskoči na glavno vsebino

Gazela 2007

Časopisna hiša Dnevnik je včeraj v Kranjski Gori podjetju Seaway (svetovno poznanem in priznanem po izdelovanju jadrnic) podelilo naslov Gorenjska gazela 2007. Med tri nominirance so se poleg zmagovalca uvrstila tudi Učila iz Tržiča ter naša Četrta pot. Že sama nominacija je za naše podjetje veliko priznanje, saj strokovna žirija izbere nominirance izmed 100 najhitreje rastočih podjetij v regiji na podlagi naslednjih meril:
  • njihovo število zaposlenih v letu 2005 je praviloma večje kot 20,
  • njihov indeks sorazmerne rasti št. zaposlenih, to je indeks DaBeg, je v zadnjem petletnem obdobju praviloma najmanj 20,
  • pri izbiri kandidatov upoštevamo še druge bilančne podatke.
Nekaj zaposlenih podjetja Četrta pot d.o.o. s priznanjem.

Več o samem projektu si lahko preberete na strani www.gazela.com., za pojasnilo pa še nekaj o tem, kaj sploh so gazele:
Gazele so dinamična podjetja, ki hitro rastejo, se bliskovito razvijajo, intenzivno zaposlujejo in vedno držijo korak prednosti pred konkurenco.
Cilj dinamičnih podjetij ni preživeti, temveč uspeti. Največkrat so to majhna družinska podjetja, ki požrtvovalno gradijo in previdno izbirajo prve sodelavce, dokler ne začnejo bliskovito rasti. Takrat je pomembno predvsem dvoje: zagotavljati sredstva za bliskovito rast in enako hitro najti prave ljudi za nove naloge v podjetju.

"Sposobnost gospodarstva, da raste in zaposluje, je močno odvisna od sposobnosti gospodarstva, da ustvarja gazele.
Slovenskih 500 najhitreje rastočih podjetij v generaciji 2003 je od leta 1998 do 2002 ustvarilo 7.940 novih delovnih mest. Leta 1998 je imela povprečna gazela 24 zaposlenih, leta 2002 pa že 40.
Prodaja se je v istem času v povprečju povečala za 4-krat, izvoz pa je v štirih letih zrasel kar za 5,5-krat.
Povprečno hitro rastoče podjetje je tako v letu 2002 prodalo za 1,5 milijarde tolarjev izdelkov ali storitev. Tretjino od tega v tujino. In na koncu leta je povprečni gazeli ostalo 60 milijonov tolarjev dobička."

Vir: www.gazela.com

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom...

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .