Preskoči na glavno vsebino

Železniki potrebujejo pomoč!

Danes zjutraj mi je kot strela z jasnega v glavo šinila misel: "Kaj še čakaš? Pojdi pomagat!"
V službi sem si drznil predlagati direktorju menjavo sobotnega piknika za delovno akcijo v Železnikih. Na moje presenečenje je bil navdušen nad idejo. Še več, sam je bil enakih misli. Najprej sem klical Urad RS za zaščito in reševanje - nisem mogel verjet: ko sem ponudil prostovoljno delo našega podjetja, niso vedeli, kaj bi z mano! Da me bodo poklicali nazaj, so rekli. Do zdajle (21:37) me še niso poklicali. Hm, a temu se reče 'ZAŠČITA' in 'REŠEVANJE'?

No, pustimo to. Skavti so zanesljivejši ljudje! V eni uri je bilo vse zmenjeno: danes in jutri ob 16h, v soboto že zjutraj. Kdor ima čas, naj pride dobro opremljen. In smo bili zmenjeni!
Čeprav smo se v službi zmenili za sobotno akcijo, mi ni dalo miru in sem se popoldan odpeljal delat družbo skavtom iz stegov Škofja Loka 1 in 2 in Kranja (ter predstavnikom ZBOKSa). Moj prvi vtis ob pogledu na zapuščino torkove ujme? Opustošenje. Najhuje je na Na Plavžu, ki je že tako revnejši predel.
Zvečer, ko smo se vračali nazaj, so se Uroš Slak in njegovi s POPa pripravljali na oddajo Trenja - v središču Železnikov. Ne morem opisati tega, kar si mislim o današnjih Trenjih in o včerajšnjih Odmevih s Slavkom Bobovnikom, ker bi moral pisati besede, ki skavtu ne pritičejo - tadva se namesto pozivov k solidarnosti, prostovoljstvu in medsebojni pomoči trudita za zanimivost svojih oddaj med sabo skregat ljudi in iskat dežurnega krivca za vso škodo, ki je nastala v Železnikih. Kaj vam ni jasno??? To, kar se je zgodilo v torek, je NARAVNA KATASTROFA, ki je ni bilo mogoče preprečiti. Dežja se ne da ustaviti, za božjo voljo!


Zato predlagam naslednje: nehajte gledat Slaka in Bobovnika in raje PRIDITE POMAGAT V ŽELEZNIKE, KER LJUDJE POTREBUJEJO POMOČ! Dela je ogromno. Ni potrebno veliko: dobra obleka in obutev, kakšna lopata in samokolnica, pa je to to. Za vsak kos razmetanega pohištva ali lopata blata, ki jo boste pomagali pospraviti, vam bodo ljudje izredno hvaležni. Pridite jutri ali v soboto, ni važno kdaj, samo vprašajte, kje in kako lahko pomagate.

Komentarji

Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Danes so me klicali z Urada RS za zaščito in reševanje, če smo še pripravljeni pomagat. ?? "Malo ste pozni, smo že vse zmenjeni", sem jim odgovoril. Višek odzivnosti, moram priznat.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.