Danes zjutraj mi je kot strela z jasnega v glavo šinila misel: "Kaj še čakaš? Pojdi pomagat!"
V službi sem si drznil predlagati direktorju menjavo sobotnega piknika za delovno akcijo v Železnikih. Na moje presenečenje je bil navdušen nad idejo. Še več, sam je bil enakih misli. Najprej sem klical Urad RS za zaščito in reševanje - nisem mogel verjet: ko sem ponudil prostovoljno delo našega podjetja, niso vedeli, kaj bi z mano! Da me bodo poklicali nazaj, so rekli. Do zdajle (21:37) me še niso poklicali. Hm, a temu se reče 'ZAŠČITA' in 'REŠEVANJE'?
No, pustimo to. Skavti so zanesljivejši ljudje! V eni uri je bilo vse zmenjeno: danes in jutri ob 16h, v soboto že zjutraj. Kdor ima čas, naj pride dobro opremljen. In smo bili zmenjeni!
Čeprav smo se v službi zmenili za sobotno akcijo, mi ni dalo miru in sem se popoldan odpeljal delat družbo skavtom iz stegov Škofja Loka 1 in 2 in Kranja (ter predstavnikom ZBOKSa). Moj prvi vtis ob pogledu na zapuščino torkove ujme? Opustošenje. Najhuje je na Na Plavžu, ki je že tako revnejši predel.
Zvečer, ko smo se vračali nazaj, so se Uroš Slak in njegovi s POPa pripravljali na oddajo Trenja - v središču Železnikov. Ne morem opisati tega, kar si mislim o današnjih Trenjih in o včerajšnjih Odmevih s Slavkom Bobovnikom, ker bi moral pisati besede, ki skavtu ne pritičejo - tadva se namesto pozivov k solidarnosti, prostovoljstvu in medsebojni pomoči trudita za zanimivost svojih oddaj med sabo skregat ljudi in iskat dežurnega krivca za vso škodo, ki je nastala v Železnikih. Kaj vam ni jasno??? To, kar se je zgodilo v torek, je NARAVNA KATASTROFA, ki je ni bilo mogoče preprečiti. Dežja se ne da ustaviti, za božjo voljo!

Zato predlagam naslednje: nehajte gledat Slaka in Bobovnika in raje PRIDITE POMAGAT V ŽELEZNIKE, KER LJUDJE POTREBUJEJO POMOČ! Dela je ogromno. Ni potrebno veliko: dobra obleka in obutev, kakšna lopata in samokolnica, pa je to to. Za vsak kos razmetanega pohištva ali lopata blata, ki jo boste pomagali pospraviti, vam bodo ljudje izredno hvaležni. Pridite jutri ali v soboto, ni važno kdaj, samo vprašajte, kje in kako lahko pomagate.
V službi sem si drznil predlagati direktorju menjavo sobotnega piknika za delovno akcijo v Železnikih. Na moje presenečenje je bil navdušen nad idejo. Še več, sam je bil enakih misli. Najprej sem klical Urad RS za zaščito in reševanje - nisem mogel verjet: ko sem ponudil prostovoljno delo našega podjetja, niso vedeli, kaj bi z mano! Da me bodo poklicali nazaj, so rekli. Do zdajle (21:37) me še niso poklicali. Hm, a temu se reče 'ZAŠČITA' in 'REŠEVANJE'?
Čeprav smo se v službi zmenili za sobotno akcijo, mi ni dalo miru in sem se popoldan odpeljal delat družbo skavtom iz stegov Škofja Loka 1 in 2 in Kranja (ter predstavnikom ZBOKSa). Moj prvi vtis ob pogledu na zapuščino torkove ujme? Opustošenje. Najhuje je na Na Plavžu, ki je že tako revnejši predel.
Zvečer, ko smo se vračali nazaj, so se Uroš Slak in njegovi s POPa pripravljali na oddajo Trenja - v središču Železnikov. Ne morem opisati tega, kar si mislim o današnjih Trenjih in o včerajšnjih Odmevih s Slavkom Bobovnikom, ker bi moral pisati besede, ki skavtu ne pritičejo - tadva se namesto pozivov k solidarnosti, prostovoljstvu in medsebojni pomoči trudita za zanimivost svojih oddaj med sabo skregat ljudi in iskat dežurnega krivca za vso škodo, ki je nastala v Železnikih. Kaj vam ni jasno??? To, kar se je zgodilo v torek, je NARAVNA KATASTROFA, ki je ni bilo mogoče preprečiti. Dežja se ne da ustaviti, za božjo voljo!
Zato predlagam naslednje: nehajte gledat Slaka in Bobovnika in raje PRIDITE POMAGAT V ŽELEZNIKE, KER LJUDJE POTREBUJEJO POMOČ! Dela je ogromno. Ni potrebno veliko: dobra obleka in obutev, kakšna lopata in samokolnica, pa je to to. Za vsak kos razmetanega pohištva ali lopata blata, ki jo boste pomagali pospraviti, vam bodo ljudje izredno hvaležni. Pridite jutri ali v soboto, ni važno kdaj, samo vprašajte, kje in kako lahko pomagate.
Komentarji