Po dobrem kosilu paše popoldanska kava ter ležeren počitek na kavču ..., če le človeka ne kliče gora ... ali Žiga, da greva brcat kolesa.
Vzpon na Dobrčo sva tokrat malce pogoljufala in parkirala mašino na Brezjah. Zagnanost naju je v hitrem tempu peljala čez najbolj strme poti mimo Bistriške in čez Lešansko planino. Popoldanski mir bi že mejil na popolno tišino, če ga zgoraj v drevju ne bi prekinjalo oddaljeno pihanje čebel v svoje prijetne vuvuzele.
Najbrž bi Paternu tole ocenil s šestico, šlo je precej suvereno ...
... tudi zahvaljujoč WannabeTalas vilicam v izvedbi 'naredi sam'.
Polona, hvala za namig, zadeva deluje :)
Polona, hvala za namig, zadeva deluje :)
"Khm, gospod Polž, komu pa ste se vi zamerili, da tičite sredi dreka?"
Odgovor na vprašanje, kaj iščemo v matranju, je ...
... singlca, najslajši sadež naših traparij, ki se včasih ne končajo najbolje*
* lahko bi rekel, da je bil danes dan, ko so po čudežu kosti ostale cele. Ne gre vedno vse po načrtih in zgodi se, da kolesar na strmem spustu izgubi kontrolo nad vozilom, kot bi se izrazili šoferji. Namesto, da bi kolo pač porinil po bregu navzdol in rešil sebe, z zadnjimi atomi svoje domišljije iščeš način, kako obdržati ravnotežje in se ustaviti brez neprijetnih posledic. Pristanek je bil trd, menda je izgledalo sila neugodno, a če jo odneseš zgolj z udarcem v zapestje, je treba biti hvaležen za lep iztek, mar ne?
Komentarji
A na drugi je pa improvizirani lockOut ??? Gurtno zategneš in je ?
Kako se obnese ?
Ja, tisto pa je improvizirani lockout - obnese se, ja, vsaj občutek imam tak, ali pa sem imel včeraj res dober dan, da sem večinoma kar dobro sledil Žigu, ki pa je itak kolesarska rasa zase.