Preskoči na glavno vsebino

Profesorica geografije in slovenskega jezika

Danes je bil lep sončen dan. Čudovit dan za Darjin veliki finale študijskih let, od nje in mnogih drugih (še posebej nas bližnjih) dolgo pričakovan :). Zagovor diplomske naloge študija slovenščine in geografije.
"Geografska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slovencev. Primer Dvojezične trgovske akademije v Celovcu". Prosim? Skorajda bi moral biti profesor, da bi razumel temo njene diplomske naloge, a po jedrnatem zagovoru je bilo presenetljivo veliki publiki poslušalcev vsaj približno jasno, o čem je tekla beseda :). Na kratko - raziskava rabe slovenskega jezika med koroškimi Slovenci, za analizo pa so bili dijaki iz Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, ki jih je Darja lani jeseni pripravljala za njihov maturantski ples.
Darja je svoj suvereni nastop zaključila z mislijo Ludwiga Wittgensteina "Meje mojega jezika so meje mojega sveta".

Štiričlanska komisija profesorjev je bila vidno zadovoljna in soglasno odločila, da si gospa, zaslužijo desetko!

Po končanih vprašanjih komisije sta se v debato vključila tudi dr. Teodor Domej, koroški deželni šolski nadzornik za slovenski pouk v srednjih šolah, ki je Darji pomagal pri delu, ter Darjin oče Marjan Peneš, ki kot ravnatelj osnovne šole Preddvor že dolga leta sodeluje z osnovnimi šolami na avstrijskem Koroškem.

Ponosna mami s svojo diplomantko

Juhej, študijska leta so končana

Enoletno delo s koroškimi Slovenci, ujeto na 173 straneh.

Profesorica geografije in slovenskega jezika

Komentarji

Oseba matija sporoča …
Čestitamo, zdej pa ("pridnim") učencem naproti :)
Oseba Ladka sporoča …
Res je bil lep dan, predstavitev in zagovor pa suverena!
Oseba Unknown sporoča …
Darja, sem spet malo pogledala po vajinem blogu in glej ga zlomka, zdaj si profesorica! :D
Malo z zamudo, ampak vseeno, ČESTITAM!!!
Oseba Darja sporoča …
Hahaha, res je že več kot mesec okoli, a kljub nazivu profesorica, sem zdajle bolj novinarka kot kaj drugega ...
Še to - si Katja Plavc ali katera druga? :) ne prikaže nobenih podatkov.
Oseba Unknown sporoča …
Ja, ena arhitektka, ki je bolj grafična oblikovalka kot kaj drugega, ti je tole napisala! ;)
Oseba Darja sporoča …
Haha, gliha že od nekdaj vkup štriha! :)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda