Preskoči na glavno vsebino

The Red Carpet Affair

Da bo tako zelo povezana z avstrijsko Koroško in Celovcem, si Darja pred začetkom raziskave rabe slovenščine v okviru svojega diplomskega dela ni prestavljala. Odprtost ljudi za poslovne priložnosti je tam precejšnja, zato so Darjo zaradi plesnih pedagoških izkušenj povabili k pripravi letošnjih maturantov dvojezične trgovske akademije Hak-Tak v Celovcu na njihov maturantski ples.

Zbrane goste je najprej pozdravila ravnateljica mag. Maja Amrusch-Hoja,
za njo pa še generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič.

Četvorka? Ne, zadeve so v Avstriji malce drugačne kot pri nas. Bistvena razlika je, da maturantski ples priredijo že jeseni, rdeča nit pa je vsako leto drugačna. Četvorke, kakršno plešejo maturanti v Sloveniji, ne poznajo, letošnji naslov "The red carpet affair!" pa je plesu dal 'zvezdniško' vzdušje. Mladenke in mladeniči so se odeli v rdečo, se sprehodili po rdeči preprogi, z Darjino pomočjo pa so izvedli koreografijo v stilu filma Dirty Dancing (The time of my life).

Maturantski ples poleg staršev vedno obiščejo
tudi mlajši in nekdanji dijaki Hak-Tak.

Maturantski ples je vedno priložnost za družabno srečanje
Slovencev na Koroškem.

Darja je maturante na ples pripravljala vsak teden od septembra naprej.

Dogodek v večini pripravijo maturanti sami (ob pomoči staršev), posebno
pričakovanje pa je ponavadi namenjeno 'polnočnemu vložku',
s katerim maturanti navdušijo obiskovalce.

Za trenutek sva se še midva postavila na rdečo
preprogo kot Mr. and Mrs. Ovsenik :).

Fotografije so delo g. Franca Opetnika.

Komentarji

Oseba Unknown sporoča …
Uuuu kako sta zrihtana! Mr. in Mrs. Ovsenik.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.