Preskoči na glavno vsebino

V pričakovanju dežja

Vremenarji so že cel dan obetali dež, a oblaki so dobro zadrževali vlago in na trenutke je celo kazalo, da se bo vse skupaj razkadilo. Oblaki nas niso pregnali od našega tedenskega veselja. Naša kolesa smo tokrat usmerili proti Možjanci, od tam po grebenu na Kopo, pa navzdol po čudoviti singlci v Kokro. Ni nam bilo še zadosti, zato smo se kljub rahlemu dežju povzpeli še do doma Čemšenik. Spust je bil spet nekaj unikatnega - v močnem nalivu je kar zabavno voziti.

Navzgor proti Možjanci

Spodaj dolina Kokre, nad njo pa Kočna in Grintovec

Dolga prečka na strminah proti Kokri

Žiga na enem od umetno narejenih skokov

Takole smo vedrili pri domu Čemšenik
Oznake:

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
Ja kje se pa pride s kolesom na dom na Čemšeniku? Jaz grem večkrat peš, pa si ne predstvaljam, kje greš ti s kolesom :-?
15. junij 2010 ob 23:30
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Po cesti gor, za dol pa v nalivu nismo iskali druge poti kot po isti poti navzdol, ki pa se je priložnostno spremenila v pravi potok.
16. junij 2010 ob 13:57
Oseba Damjan & Nina sporoča …
Sem poskusil poslat e-mail preko blogger platforme, pa nisme cisto preprican, da je uspelo... :/

Ste slucajno nasneli GPS track atole turco? (Ce ne, je spust iz doma Cemsenik samo po cesti pristopa, ali je kaksna bolj divja (singla) varianta?)

(Ce je track kar na moj email).

Tnx ze vnaprej!
2. avgust 2010 ob 17:14
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
GPS napravo imam vgrajeno v glavo, zato ti posnete ture ne morem poslat po mailu.
3. avgust 2010 ob 08:05
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
1 komentar
Preberite več