Preskoči na glavno vsebino

Profesorica geografije in slovenskega jezika

Danes je bil lep sončen dan. Čudovit dan za Darjin veliki finale študijskih let, od nje in mnogih drugih (še posebej nas bližnjih) dolgo pričakovan :). Zagovor diplomske naloge študija slovenščine in geografije.
"Geografska in sociolingvistična analiza identitete koroških Slovencev. Primer Dvojezične trgovske akademije v Celovcu". Prosim? Skorajda bi moral biti profesor, da bi razumel temo njene diplomske naloge, a po jedrnatem zagovoru je bilo presenetljivo veliki publiki poslušalcev vsaj približno jasno, o čem je tekla beseda :). Na kratko - raziskava rabe slovenskega jezika med koroškimi Slovenci, za analizo pa so bili dijaki iz Dvojezične trgovske akademije v Celovcu, ki jih je Darja lani jeseni pripravljala za njihov maturantski ples.
Darja je svoj suvereni nastop zaključila z mislijo Ludwiga Wittgensteina "Meje mojega jezika so meje mojega sveta".

Štiričlanska komisija profesorjev je bila vidno zadovoljna in soglasno odločila, da si gospa, zaslužijo desetko!

Po končanih vprašanjih komisije sta se v debato vključila tudi dr. Teodor Domej, koroški deželni šolski nadzornik za slovenski pouk v srednjih šolah, ki je Darji pomagal pri delu, ter Darjin oče Marjan Peneš, ki kot ravnatelj osnovne šole Preddvor že dolga leta sodeluje z osnovnimi šolami na avstrijskem Koroškem.

Ponosna mami s svojo diplomantko

Juhej, študijska leta so končana

Enoletno delo s koroškimi Slovenci, ujeto na 173 straneh.

Profesorica geografije in slovenskega jezika
Oznake:

Komentarji

Oseba matija sporoča …
Čestitamo, zdej pa ("pridnim") učencem naproti :)
7. junij 2010 ob 22:06
Oseba Ladka sporoča …
Res je bil lep dan, predstavitev in zagovor pa suverena!
8. junij 2010 ob 00:06
Oseba Unknown sporoča …
Darja, sem spet malo pogledala po vajinem blogu in glej ga zlomka, zdaj si profesorica! :D
Malo z zamudo, ampak vseeno, ČESTITAM!!!
5. avgust 2010 ob 09:50
Oseba Darja sporoča …
Hahaha, res je že več kot mesec okoli, a kljub nazivu profesorica, sem zdajle bolj novinarka kot kaj drugega ...
Še to - si Katja Plavc ali katera druga? :) ne prikaže nobenih podatkov.
5. avgust 2010 ob 10:14
Oseba Unknown sporoča …
Ja, ena arhitektka, ki je bolj grafična oblikovalka kot kaj drugega, ti je tole napisala! ;)
9. avgust 2010 ob 11:36
Oseba Darja sporoča …
Haha, gliha že od nekdaj vkup štriha! :)
9. avgust 2010 ob 11:58
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
1 komentar
Preberite več