Ovseniki

Gorenjski glas , četrtek, 25. marca 2010 | Avtor: Darja Ovsenik, foto: osebni arhiv Maja Geršak in Peter Majzelj sta profesionalna plesalca latinskoameriških plesov, s katerima nadaljujemo sprehajanje po njuni plesni poti, ki se je začela z mladostniško željo po nastopanju, nadaljevala s prebojem med odlične slovenske plesalce, danes pa ju vodi po svetovnih plesnih parketih, kjer se preizkušata z najboljšimi plesalci sveta. Majo in Petra v plesu vodi želja po dovršenosti in izraznosti. Leta 2005 sta prestopila od amaterjev k profesionalcem. Kaj pomenita ti dve kategoriji? Peter: »Mladi plesalci nastopajo v kategorijah, ki so starostno ločene, npr. pionirji, mladinci, člani, zadnja stopnja pa so amaterji. Po kakovosti je to predzadnja kategorija, zato se tisti, ki kot amaterji dosežejo največ, lahko odločijo za prestop med profesionalce. Vendar pa uspeh para pri amaterjih ni pogoj za prestop, ampak se par sam odloči za to, tako kot sva se tudi midva.« Maja: »Razlika je pravzaprav v te...

Gorenjski glas , 18. marca 2010 | Avtor: Darja Ovsenik, Foto: osebni arhiv Maja Geršak in Peter Majzelj sta eden izmed redkih slovenskih plesnih parov v latinskoameriških plesih, ki sta se odločila za pot med profesionalce. Maja je rojena Kranjčanka, ki jo je želja po ustvarjanju v plesu zanesla v Ljubljano, kjer je iskala soplesalca, s katerim bi delila iste poglede na ples in željo po tekmovanju. Srečala je Petra, s katerim se ji je želja po uspehu v polnosti uresničila – najprej v plesu, kmalu pa tudi v ljubezni. Maja in Peter sta prikupen in umirjen par, ki ve, kaj želi doseči in stopa po poti najboljših športnih plesalcev. Poklepetali smo – o čem drugem kot – o plesu. Oba plešeta že več kot petnajst let. Kaj je tisto, kar vaju še danes prepriča, da obujeta plesne čevlje? Peter: Ples je ene vrste droga in ko zares uživaš, te zasvoji. Šel sem čez fazo, ko sem razmišljal, kaj bi v življenju počel in odločil sem se, da bo ples moje življenje. Pravzaprav sem kljub dolgoletnim treningo...

Kranjski skavti in Klemen Korenjak so v sodelovanju z Zavodom za turizem Kranj in KŠK ob letošnjem Dnevu Zemlje v Kranjski hiši pripravili fotografsko razstavo z naslovom "Po poteh kranjskih odpadkov" . Takole so zapisali: Na področju odpadkov se lepo odraža rast kupne moči v zadnjih dvajsetih letih v Sloveniji. Zaradi dostopnejšega blaga široke potrošnje sej e ravnanje z odpadki razširilo z začetnega preprostega zbiranja ter odlaganja na deponijah na vrsto različnih postopkov. Razstavo je odprla ga. Natalija Polenec, direktorica Zavoda za turizem Kranj Če se nam je še pred nekaj leti zdelo popolnoma nesmiselno posvečati pozornost stvarem, ki jih ne potrebujemo več, je danes situacija popolnoma drugačna. Naše kraje so obarvali pisani zabojniki, ki nas vabijo, naj koristne surovine vrnemo industriji ter s tem prevzamemo del odgovornosti, ki jo imamo kot končni porabniki do okolja. Ravnanje z odpadki je postala tudi zelo pomembna gospodarska panoga, ki zaposluje vedno več l...

Z Juretom sva zakuhala že marsikatero spletno stran. Tokrat sva ponovno združila moči in za podjetje Gremat vdihnila blagovni znamki Sveže domače spletno dušo. Obiščite spletno stran www.sveze-domace.si , poiščite mlekomat v vaši bližini in se odpravite svežim domačim dobrotam naproti. Nova spletna stran blagovne znamke Sveže domače Da bo znamka Sveže domače dobro živela, pijte sveže domače mleko s slovenskih kmetij. Bodite izbirčni in zahtevni, da se znamka ne poleni pri ohranjanju svojega poslanstva :). Na zdravje ali dober tek!

Večeri ob živi glasbi, ki so nas ponesli v čase, ko se je plesalo le, če je imel kdo imel kaj posluha in nekaj glasbilu podobnega v rokah, delavnice z nekaterimi (meni) najljubšimi in v svetovni vrh segajočimi sving učitelji, dobra družba in čas za nove korake - vse to (in še kaj) je bil LSSF. Ob petkovem vzdušju, množici plesočih v Ljudskem domu v Šentvidu in zasedbi Folkets Hus Fem (vključno z našo malo Pio) je bilo težko ostati na robu plesišča ali samo gledati. Folkets Hus Fem - plesalci z vseh vetrov, ki ne morejo, da ne bi živeli (tudi) za gasbo. Še tako čemeren obraz se je ob zvokih in nasmejanih obrazih moral vsaj malo razpotegniti v nasmeh. In to šteje ... Zdaj razumem, zakaj se najboljši glasbeniki in plesalci rodijo v okoljih, kjer vse kaže na to, da bi morali obupati, ne pa peti in plesati ... Tudi letos smo Besne gliste morale pokukati na plano ... in odplesati v džunglo. Tudi sobota nas je sprejela z zloščenim podijem v Festivalni dvorani in zasedbo Six to go, ki je včasi...

Skorajda kot privatna zabava je bil petkov swing večer v kranjski Mitnici. Ob devetih, ko sva z Darjo prišla, utrujena od večernih plesnih tečajev, je bila Mitnica skorajda prazna. A bolj kot se je ura nagibala v noč, več nasmejanih znanih obrazov se je zbiralo, Milka je zavrtela muziko in lesena tla v Mitnici, zdaj že vajena osemtaktnih ritmov, so se spet potila ob swingu. Maloštevilni drugi gostje so dali celotnemu večeru zelo domač in sproščen vtis. Zgodila se je ena tistih petkovih noči, ko ti v soboto zjutraj ni žal, da si prespal čudovito sončno jutro.

Gorenjski glas , 11. marec 2010 | Avtor: Darja Ovsenik, Foto: Gorazd Kavčič Ko gledate pare na plesišču, kateri pritegne vašo pozornost: Tisti, pri katerem se že na daleč vidi, da ženska nosi hlače in je plesalec bolj kot ne dodatek (ki se ob vsem tem še presneto muči, da ne bi naredil kakšne usodne napake)? Ali par, kjer se oba trudita s koraki in zato gledata v tla, misleč, da bosta tako bolje videla, kako plešeta, in si po možnosti še glasno štejeta ritem? Ali morda par, pri katerem plesalec samozavestno upravlja s plesalko, ki ob njegovih sunkovitih gibih in vodenju bolj kot ne poskuša loviti njegove dlani in vsaj približno ostati v ravnotežju? Darjini tečajniki na Gorenjskem glasu Vsi taki pari bi gotovo pritegnili vašo pozornost, a le v primeru, da na plesišču ne bi bilo para, ki bi izražal eleganco ali morda igrivost, samozavest in predvsem občutek, da sta plesalca kot eno. Takšen par ponavadi požanje val občudovanja in pri gledalcih vzbudi občutek, kot da sta plesalca o vseh pl...

Gorenjski glas , 4. marec 2010 | Avtor: Darja Ovsenik Gospoda Franja Ambroža iz Stražišča pozna marsikateri Gorenjec, med slovenskimi plesnimi učitelji pa je prava starosta slovenskega plesa, saj pleše že več kot petdeset let. Franjo Ambrož na tekmovanju v Rusiji leta 1969 V spominih se rad vrne v mlada leta, ko se je prvič srečal s plesom: »Doma mi pred osemnajstim letom niso dovolili plesati, nato pa sem v domu Partizan v Stražišču prebil vse dneve in večere.« Pove, da so se zbirali na začetniškem tečaju, nato pa so plesno znanje utrjevali na plesu, ki je trajal od 16. do 20. ure, na njem pa je ob živi glasbi redno plesalo okoli štiristo plesalcev. Ob tem ne pozabi pristaviti, da mu na začetku ni bilo prav nič lahko, saj je moral iti po plesalko, kar za mladega fanta ni bil ravno mačji kašelj. Na tekmovanja Po dveh letih učenja je plesni učitelj že dobro vedel, da je Franjo nadpovprečno nadarjen, zato ga je povabil na svoje treninge. Njihov mentor je bil priznani učitelj in pobudnik...