Preskoči na glavno vsebino

MTB tura na Veliko Poljano

Odkar sem se letos spet spravil na kolo, pogosteje s kolesarskimi apetiti pogledujem proti domačim goram okoli Storžiča. Planini Mala in Velika Poljana oz. sedli med Tolstim vrhom na levi ter Storžičem na desni se zdita zanimivi, ker nanju tako s severne kot z južne strani peljejo lepe peš poti.
Včeraj smo jo skozi Tržič mahnili proti Lomu, od tam pa proti Domu pod Storžičem. Od doma se vzpne proti Mali Poljani najprej široka makadamska pot, naprej pa peš pot po gozdu, ki je deloma vozna, na nekaterih mestih pa je potrebno kolo zavihteti na rame. Z Male do Velike Poljane pelje zelo strma pot, ki smo jo večinoma prehodili.

Od doma pod Storžičem proti Mali poljani.

Spust z Velike poljane pa je ena sama pesem - izredno lepa z nekaterimi tehnično zelo zahtevnimi odseki. Ubrali smo jo v smeri Gorič, kjer pot večinoma poteka po grebenu, v spodnjem delu pa smo zavili proti Povljam.

Spustili smo se po grebenu v smeri Gorič.

Nekateri deli so bili kar precej strmi.

Spust za oblizovanje prstov :)

Ob čudoviti okolici je bilo spet slišati zadovoljne vriske.

Andrej Remškar, Jure Omejc, Gregor Bogataj, Žiga Bajt in jaz,
spodaj pod nami pa Trstenik.

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
Lepi kraji, lepe slike :-)
Oseba Simon sporoča …
Super, zdej me je pa žal za moj ne-čas. Ob prvi priliki ponovim tole turo!
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
No, Simon, človek bi se moral veseliti dopusta :))) ... te pa povsem razumem ;)
Oseba Simon sporoča …
Ne, ne komaj čakam dopust, ki bo prišel v soboto. Včeraj, ko ste pa vi uživali tam gori, pa je bilo samo DELO, nič veselja. Najbrž zdej še bolj razumeš :)
LP
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
To pa je nekaj povsem drugega. Ampak delo krepi ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda