Preskoči na glavno vsebino

MTB tura na Veliko Poljano

Odkar sem se letos spet spravil na kolo, pogosteje s kolesarskimi apetiti pogledujem proti domačim goram okoli Storžiča. Planini Mala in Velika Poljana oz. sedli med Tolstim vrhom na levi ter Storžičem na desni se zdita zanimivi, ker nanju tako s severne kot z južne strani peljejo lepe peš poti.
Včeraj smo jo skozi Tržič mahnili proti Lomu, od tam pa proti Domu pod Storžičem. Od doma se vzpne proti Mali Poljani najprej široka makadamska pot, naprej pa peš pot po gozdu, ki je deloma vozna, na nekaterih mestih pa je potrebno kolo zavihteti na rame. Z Male do Velike Poljane pelje zelo strma pot, ki smo jo večinoma prehodili.

Od doma pod Storžičem proti Mali poljani.

Spust z Velike poljane pa je ena sama pesem - izredno lepa z nekaterimi tehnično zelo zahtevnimi odseki. Ubrali smo jo v smeri Gorič, kjer pot večinoma poteka po grebenu, v spodnjem delu pa smo zavili proti Povljam.

Spustili smo se po grebenu v smeri Gorič.

Nekateri deli so bili kar precej strmi.

Spust za oblizovanje prstov :)

Ob čudoviti okolici je bilo spet slišati zadovoljne vriske.

Andrej Remškar, Jure Omejc, Gregor Bogataj, Žiga Bajt in jaz,
spodaj pod nami pa Trstenik.

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
Lepi kraji, lepe slike :-)
Oseba Simon sporoča …
Super, zdej me je pa žal za moj ne-čas. Ob prvi priliki ponovim tole turo!
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
No, Simon, človek bi se moral veseliti dopusta :))) ... te pa povsem razumem ;)
Oseba Simon sporoča …
Ne, ne komaj čakam dopust, ki bo prišel v soboto. Včeraj, ko ste pa vi uživali tam gori, pa je bilo samo DELO, nič veselja. Najbrž zdej še bolj razumeš :)
LP
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
To pa je nekaj povsem drugega. Ampak delo krepi ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.