MTB 'skok' na Krvavec in Veliki Zvoh

Sončna nedelja me je zvabila, da sem šel na semenj v Suhadole (pri Komendi) kar s kolesom. Vmes pa sem 'spotoma skočil' na Krvavec in Veliki Zvoh. Če že pozimi nikoli ne zaidem v to ljubljansko smučarsko meko, ker me preprosto ne mika čakanje v vrsti in prebijanje med čredo smučarjev, sem mislil, da bo poleti bolje. Ah, pa kaj še, samote se tukaj pač ne moreš nadejati, saj se je mogoče prav do vrha Krvavca pripeljati z avtom ali z gondolo.

Tura je zanimiva z dveh vidikov - premagati je treba skoraj 1600 metrov višine, kar vsekakor ni mačji kašelj, na vrhu pa ponudi lepe razglede. Sicer pa precej 'ljudsko': asfalt, avtomobili, množice in popolnoma predelana gora.

Vzpodbuda za tiste, ki nismo opremljeni z merilno-sledilno tehnologijo.

Širokopasovna linija do zimskih užitkov za množice.

Govedo se ne zmeni kaj dosti za mimoidoče.

Hm, tega nisem pričakoval. Naredil sem se nepismenega in obšel zapornico.

Veliki Zvoh (1971 m) je bil moj cilj. Tu je volja popustila,

zato sem kolo vrgel čez ramo in ga nesel.

Akumulacijski bazen na vrhu Zvoha in midva s Petrčkom, utrujena.

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …

Avtor je odstranil ta komentar.

7. september 2009 ob 12:37

Oseba Ladka sporoča …

A Petrček je zdaj tvoj žrebec?

Najsočnejši komentar je pa širokopasovnica :-)

7. september 2009 ob 12:39

Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …

Jap, s Petrčkom zdaj skupaj skačeva v hribe.

7. september 2009 ob 16:34

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom...

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik