MTB skok na Pohorje

Medtem, ko je Darja nedeljo izkoristila za najbrž zadnji kopalni dan v tej sezoni, sem se sam podal proti Štajerski, seveda s kolesom v prtljažniku avta. Tokrat se mi je pridružila Katarina - v prijetnem popoldanskem soncu sva jo mimo Hočke koče mahnila na Pohorje do Bolfenka, od tam pa navzdol proti Framu.

Tokratna tura je bila bolj izletniške narave, sicer pa vsaj po vseh videnih stezicah in vlakah ter urejenih kolesarskih poteh Pohorje ponuja marskikaj zanimivega za pravo gorsko kolesarjenje. Za naslednjič!

Na vrhu Pohorskega smučišča.

Daleč spodaj pa Maribor.

Kolesarske poti so na Pohorju dobro označene.

Spust proti Framu.

Fram

Komentarji

Oseba Primož Ferjančič sporoča …

Oj!

Od kar imaš novo kolo si čist divji.
Mi je všeč vajin blog ženska nežnost in testosteronski navdih!
Sem vaju dal na moje linke.
Lp in vse dobro!

17. september 2009 ob 10:19

Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …

Hvala, Primož! Ja, testosteron je kar nekaj let pridno počival, novo 'orodje' pa je kot kaže malce zbudilo moje okostje :).

17. september 2009 ob 10:34

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik