Preskoči na glavno vsebino

MTB 'skok' na Krvavec in Veliki Zvoh

Sončna nedelja me je zvabila, da sem šel na semenj v Suhadole (pri Komendi) kar s kolesom. Vmes pa sem 'spotoma skočil' na Krvavec in Veliki Zvoh. Če že pozimi nikoli ne zaidem v to ljubljansko smučarsko meko, ker me preprosto ne mika čakanje v vrsti in prebijanje med čredo smučarjev, sem mislil, da bo poleti bolje. Ah, pa kaj še, samote se tukaj pač ne moreš nadejati, saj se je mogoče prav do vrha Krvavca pripeljati z avtom ali z gondolo.
Tura je zanimiva z dveh vidikov - premagati je treba skoraj 1600 metrov višine, kar vsekakor ni mačji kašelj, na vrhu pa ponudi lepe razglede. Sicer pa precej 'ljudsko': asfalt, avtomobili, množice in popolnoma predelana gora.

Vzpodbuda za tiste, ki nismo opremljeni z merilno-sledilno tehnologijo.

Širokopasovna linija do zimskih užitkov za množice.

Govedo se ne zmeni kaj dosti za mimoidoče.

Hm, tega nisem pričakoval. Naredil sem se nepismenega in obšel zapornico.

Veliki Zvoh (1971 m) je bil moj cilj. Tu je volja popustila,
zato sem kolo vrgel čez ramo in ga nesel.

Akumulacijski bazen na vrhu Zvoha in midva s Petrčkom, utrujena.

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
Avtor je odstranil ta komentar.
Oseba Ladka sporoča …
A Petrček je zdaj tvoj žrebec?

Najsočnejši komentar je pa širokopasovnica :-)
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Jap, s Petrčkom zdaj skupaj skačeva v hribe.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda