Preskoči na glavno vsebino

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje!

Darija in Gregor, nevesta in ženin

Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan.

Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso.
Katja in Igor, priči

Srečna

Smo pripravljeni? Gremo!

Ta mlada Odemsa iz Predoselj

In sta šla novemu življenju naproti.

Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki

Šrangarji iz Žlebov

Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji.
Oznake:

Komentarji

Oseba Bernard sporoča …
Hudo... same poroke zadnje čase. Čestitke mladoporočencema. Pa seveda fotografoma tudi...
22. september 2009 ob 10:44
Oseba . sporoča …
lepo, lepo...
22. september 2009 ob 13:02
Oseba Ladka sporoča …
Lep dogodek in lepe slike.
Mladoporočencema iskrene čestitke!
24. september 2009 ob 23:08
Oseba Anonimni sporoča …
Še pred manj kot letom in pol je bila nevesta z drugim fantom zaročena...

Če ni to hitrost? :)

Lepe želje za njuno skupno pot!
9. oktober 2009 ob 13:29
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Nikoli ni prepozno oz. kot pravi Pavček "Sreča je, ko duša dušo najde in gresta složno ..." :)
9. oktober 2009 ob 13:47
Oseba mici sporoča …
Vedno lepše fotke (svetloba, kadri...), tko da kar tako naprej!! Je pa leše pogledat jagodni izbor kot pa celo galerijo ;)

*Mici*
12. oktober 2009 ob 15:34
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom...
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več