Preskoči na glavno vsebino

Žrelo št. 5 - severna stran Storžiča

Včeraj sva se z bratrancem Alešem ali bolje rečeno Hostarjem starejšim odpravila pretegnit svoje bordarske mišice. Otovorjena z vso potrebno opremo za alpinistično deskanje sva se odpravila v Lom pod Storžičem, odkoder sva skupaj z mnogimi sankači odkorakala najprej do Doma pod Storžičem, od tam pa sama naprej do vstopa v Peto žrelo, kakor se imenuje grapa na skrajnem severovzhodnem delu severne stene Storžiča. Vmes sva pozdravila alpiniste, ki so se odpravljali v Kramarico (lahko bi rekel najbolj znana alpinistična smer v Storžiču). 
Žrelo je lepo zalito s snegom in zato tudi lepo vozno. Na izstopu iz grape sva sezula dereze in se pripravila na spust. V sami grapi se izmenjuje mehak in trd sneg, zato užitkov, ki jih ponuja pršič, tokrat nisva izkusila. Ampak prevoziti takole grapo brez kakšnega posebnega treninga je za dva vedno bolj olesenela bordarja kar v redu :).

Komentarji

Oseba Anonimni sporoča …
Čestitke, si ne predstavljam tole furat "neogret". Sicer pa je tale že nekaj časa na seznamu. Priznam pa da z vsakim letom želja ugaša...
Oseba Anonimni sporoča …
A vidiš, Bernard, če ne bi zalival otrok :))). No, tud to je treba ;).

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.