Preskoči na glavno vsebino

Na kavi z Muratom in Josom

Prejšnjo sobotno popoldne sva z Darjo preživela v druščini dveh prijaznih ljubljanskih raparjev. Murat in Jose, sicer študent ekonomije ter pravnik, sta pred kratkim po šestih letih izdala novo plato z naslovom 'Tuki not', o čemer je večinoma tekla beseda v intervjuju, ki ga je Darja pripravila za Gorenjski glas oz. za prilogo Tv Okno. Fanta sta prijetna sogovornika in po dobri uri sproščene debate o njunem pogledu na glasbo ti je jasno, da, kot pravita tudi v enem izmed komadov, ne nakladata.
Sam sem izkoristil priložnost in s sabo vzel fotoaparat ter posnel nekaj fotk, ki so nastale pred Škofijsko klasično gimnazijo v Šentvidu, kjer so vsi trije preživeli svoja srednješolska leta, Murat in Jose pa sta prav tam začela svojo glasbeno pot v bendu Captamur (kot je tudi naslov ene od skladb na novi zgoščenki). 
Intervju je objavljen na spletni strani Gorenjskega Glasa.

Jose

Prijazna 'gengsta' reparja :)

Murat

Škofijska klasična gimnazija, njuna srednja šola

Sami pridni škofijci :)

Aja, kasneje sva kupila njuno novo zgoščenko 'Tuki not' in se zabavala ob poslušanju besedil. Ocena: odlično *****!
Oznake:

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
"Sami pridni škofijci" so se pred kakim desetletjem slikali v isti postavi na skavtskem taboru. Kaže, da stara ljubezen (beri: prijateljstvo) ne zarjavi ...
22. januar 2009 ob 00:42
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Ja, se spomnim fotke, samo malo bolj poletna je bila. Prav zato pa sem rekel, naj se postavijo skupaj, da naredimo eno za arhiv ;).
22. januar 2009 ob 09:20
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
1 komentar
Preberite več