Ovseniki

V soboto sva s prijateljem Kenkučijem spet obiskala Storžič. Že zdavnaj sem nehal šteti obiske te domače gore, ampak človek se ga pač nikoli ne naveliča, saj ponuja toliko različnih vrst dostopov, da se za vsakogar kaj najde. Na južni strani je najbolj oblegan dostop preko Kališča, mogoče manj znan, a nič lepši dostop pa je preko planine Javornik na jugozahodni grapi. Zanimiv vzpon je tudi preko zahodnega grebena čez planino Polano in Psico. Severna stran je bolj atraktivna za ljubitelje skal. 'Klasika', ki sva jo ubrala tudi midva, je zavarovana plezalna pot čez Žrelo, alpinistom ljube smeri so čez 'Kramarico' in ostale, pozimi pa je priljubljen vzpon in spust čez Peto žrelo, ki ponuja čudovit alpinistični smuk tretje stopnje. S severne strani je zanimiv tudi Škarjev rob, ki sva ga midva izbrala za sestop. Ujela sva čudovit jesenski dan, svežega zraka stran od vsega mestnega in dolinskega pa ni treba omenjati, kajne. Izhod iz Žrela na zahodno sedlo Po zahodnem greben...

Septembra smo Meule (swing plesna skupina iz Kranja) začeli z drugo sezono tečajev. Resno smo zakorakali v novo sezono in že novembra se nam obeta prvi nastop. Meule (nekaj nepogrešljivih manjka)

Občina Radovljica se je odločila malce popestriti podobo dolgočasnega stopnišča na svojem železniškem postajališču. Da pa postajališče ne bi umiralo od dolgočasne bele barve, so k projektu povabili mlade umetnike, da so ga okrasili s svojimi umetninami. Podobe niso prepustili naključju, temveč so mladini dali smernico oz. rdečo nit: Radovljica in vse, kar se navezuje nanjo. Med mladimi umetniki je imel priložnost eno izmed sten poslikati tudi Matej Peneš , Darjin brat, sicer študent arhitekture. Za svoj motiv je izbral Antona Tomaža Linharta, ki ga je odel v odlično barvno kombinacijo. Enostavna črno bela podoba velikega umetnika ga naredi elegantnega, črtna koda ter izviren številčni napis sta utrinek sedanjosti, a z zlato barvo dajeta celotnemu grafitu komponento žlahtnosti. Well done, Matej! Železniška postaja Radovljica Stopnišče, ki vodi z železniške postaje v mesto - objekt grafitiranja Vhod v stopnišče z zgornje, mestne strani Matej in njegov izdelek: Anton Tomaž Linhart Matej ...

Prejšnjo soboto smo v tretjem poskusu izvedli službeni kolesarski piknik - nekaj kolesarjenja, nekaj pijače in jedače, predvsem pa druženje sodelavcev v malce drugačnem okolju kot običajno. Za organizacijo sem kot marketingar seveda moral poskrbeti jaz, a ob dobrih sodelavcih je bilo moje delo omejeno skorajda samo na obveščanje. Da pa zabava ne bi bila omejena le na prehranjevanje, smo na poti izvedli še menda že tradicionalno kolesarsko dirko. Vsi kolesarji smo se razdelili v kategorije po starosti in spolu, da je na koncu malokdo ostal brez odličja. V svojem starostnem razredu - 'starejši perspektivci' oz. od 30 do 40 let (hm, leta so me odpihnila iz mlajših kategorij) - sem osvojil zlato medaljo. Saj če je ob svojem kolesarjenju ne bi, bi lahko kolo mirno pospravil v klet in začel razmišljati o ... šahu. Kljub jesenskemu vremenu se je trenutek poletnih piknikov dobro prilegel. Ni je čez dobro tradicionalno piknik hrano - čevapčiči, čebula, pivo ... mljac. Na poti proti domu...

Prav nasilno je prejšnji teden v našo deželo prejšnji teden vstopila jesen. In prekinila lepe tople kolesarske dni. Nič ne de, počasi bomo oblekli dolge gate in zlekli kakšen drug pripomoček za preživljanje prostega časa. Kljub slabi napovedi je bila sobota povsem solidna in z Rokom sva jo izkoristila za nadaljevanje iskanja poti, ki sem se je lotil pred enim tednom - z Možjance po grebenu nad dolino Kokre v smeri proti Krvavcu . Nisva prišla povsem do konca, a tura, ki jo na Možjanci nad Preddvorom začneš v smeri nad cerkvijo in se usmeriš na severovzhod, ponuja ravno dovolj zahteven vzpon, da se uvršča v razred "uživaštvo". Spust je prav tako čudovit: gozdna pot proti Štefanji gori, neusmiljene skale, razbrazdane od hudourniške vode, korenine in kanali, ki te pripeljejo do Velesovega. Vredno vriskanja med spustom! Rok med vzponom proti Kopi Spust proti Štefanji gori No, takole pa je, če si prepogumen in nakriviš XT menjalnik Prijateljice so si omislile legendarni 'jajče...

Moji novi dve sodelavki v marketingu, ki mi pomagata delat promocijo za KADRIS in RIS4i , dva profesionalna sistema za pomoč kadrovskim službam. Ne govorita, samo smehljata se v 2D.

"Martuljkovi slapovi so pravi biser slovenskega alpskega sveta . Zaradi lepega in lahkega dostopa skozi slikovito sotesko so priljubljena izletniška točka. Pod skalnimi stenami se zbira voda potoka Martuljek, se nato spušča v treh stopnjah čez 110 m visoko steno in tvori Zgornji Martuljkov slap . Pod njo teče potok skozi 500 m dolgo sotesko in ponovno pade čez 50 m visoko steno, kar imenujemo Spodnji Martuljkov slap , v nižjo, 400 m dolgo in ozko v apnenec izdolbeno Martuljkovo sotesko." (vir: www.kranjska-gora.si ) Spodnji Martuljkov slap Milka, Jungle, Darja in Sabina Pet plesalcev swinga nas je danes plesne čevlje zamenjalo za gojzarje. Milka, Sabina, Jungle, Darja in jaz smo se odpeljali v Zgornjesavsko dolino, parkirali v Gozd Martuljku in odmaširali pod strmo vznožje Špika na čudovit sobotni izlet. "Slap Peričnik sodi med najbolj znane v Sloveniji. Sestavljata ga dva slapova . Spodnji je visok 52, zgornji pa 16 metrov. Pozimi se spremenita v nešteto ledenih kapni...