Začetek jeseni na kolesu

Prav nasilno je prejšnji teden v našo deželo prejšnji teden vstopila jesen. In prekinila lepe tople kolesarske dni. Nič ne de, počasi bomo oblekli dolge gate in zlekli kakšen drug pripomoček za preživljanje prostega časa.
Kljub slabi napovedi je bila sobota povsem solidna in z Rokom sva jo izkoristila za nadaljevanje iskanja poti, ki sem se je lotil pred enim tednom - z Možjance po grebenu nad dolino Kokre v smeri proti Krvavcu. Nisva prišla povsem do konca, a tura, ki jo na Možjanci nad Preddvorom začneš v smeri nad cerkvijo in se usmeriš na severovzhod, ponuja ravno dovolj zahteven vzpon, da se uvršča v razred "uživaštvo". Spust je prav tako čudovit: gozdna pot proti Štefanji gori, neusmiljene skale, razbrazdane od hudourniške vode, korenine in kanali, ki te pripeljejo do Velesovega. Vredno vriskanja med spustom!

Rok med vzponom proti Kopi

Spust proti Štefanji gori

No, takole pa je, če si prepogumen in nakriviš XT menjalnik

Prijateljice so si omislile legendarni 'jajček' - gondolo s Krvavca

Kar čez travnik proti gozdni poti

Za Rokom se vidi Krvavec

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …

Tomaž, obudil si mi nostalgijo po "jajčkih", še bolj pa mojo dolgoletno, še ne izpolnjeno željo, da bi prehodila travnike na Krvavcu, kjer se zdaj sprehajajo samo tvoje "prijateljice".

24. september 2008 ob 21:24

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom...

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik