Včeraj sem se z zemljevidom na balanci podal odkrivat nove poti v okolici Mohorja, Jamnika in Besnice.
Približno tako traso sem si zamislil
Večino glavnih poti itak poznam, ker sem področje Jošta in Mohorja že ničkolikokrat prevozil, uganka je bila samo povezava med Nemiljami in Lajšami.
Po debati s prijaznim gozdarjem (sem ugotovil, da moraš bit v takih primerih firbčen kot kakšna baba in vse izveš) sem z lahkoto našel pot, po kateri vsako leto hodijo partizanski simpatizerji na Dražgoše.
Tukaj se s ceste Nemilje-Topolje odcepi peš pot proti Lajšam
Pot je ves čas odlično označena
Odlično označena peš pot me je pripeljala direktno do cerkvice sv. Jedrti na Lajšah, od tam pa sem jo po asfaltu mahnil do cerkve sv. Primoža na Jamniku.
Cerkev sv. Jedrti na Lajšah
Z Jamnika sem se spustil proti Rovtam. Tukaj moraš biti pozoren samo na to, da na razpotju, ki te sreča kmalu po začetku spusta, izbereš markirano peš pot. Če ves čas slediš markacijam, je pot samo še uživancija, pripelje pa te do Rovt, luštne vasice nad Podnartom.
Takole se začne spust z Jamnika proti Rovtam
V Rovtah sem srečal cel kup prijateljic
Od Rovt sem se usmeril proti Njivici, odkoder sem imel namen raziskat še dolinico (če ji lahko tako rečem) Nemiljščice. Med Njivico in Zgornjo Besnico je sicer čisto lepa asfaltna cesta, globoko pod njo pa teče potok Nemiljščica. Ob potoku se izmenjujeta blatni kolovoz in peš pot, ki je na mestih skorajda neprehodna. A za vztrajne tukaj ni ovir. No, vse dokler se zadeva povsem ne zapre in je prostora samo še za potok. Potem moraš po bregu navzgor do asfalta.
Takle pa je teren ob Nemiljščici nad Zgornjo Besnico
Aja, včeraj sem v živo preizkusil, kako je, če se ti čevlji in spd pedala zabašejo z blatom in peskom in ob kritični situaciji ne moreš izpet nog iz pedal. Rezultat so potolčene in opraskane noge (še dobro, da sem imel čelado in ruzak).
Približno tako traso sem si zamislilVečino glavnih poti itak poznam, ker sem področje Jošta in Mohorja že ničkolikokrat prevozil, uganka je bila samo povezava med Nemiljami in Lajšami.
Po debati s prijaznim gozdarjem (sem ugotovil, da moraš bit v takih primerih firbčen kot kakšna baba in vse izveš) sem z lahkoto našel pot, po kateri vsako leto hodijo partizanski simpatizerji na Dražgoše.
Tukaj se s ceste Nemilje-Topolje odcepi peš pot proti Lajšam 
Pot je ves čas odlično označenaOdlično označena peš pot me je pripeljala direktno do cerkvice sv. Jedrti na Lajšah, od tam pa sem jo po asfaltu mahnil do cerkve sv. Primoža na Jamniku.
Cerkev sv. Jedrti na LajšahZ Jamnika sem se spustil proti Rovtam. Tukaj moraš biti pozoren samo na to, da na razpotju, ki te sreča kmalu po začetku spusta, izbereš markirano peš pot. Če ves čas slediš markacijam, je pot samo še uživancija, pripelje pa te do Rovt, luštne vasice nad Podnartom.
Takole se začne spust z Jamnika proti Rovtam
V Rovtah sem srečal cel kup prijateljicOd Rovt sem se usmeril proti Njivici, odkoder sem imel namen raziskat še dolinico (če ji lahko tako rečem) Nemiljščice. Med Njivico in Zgornjo Besnico je sicer čisto lepa asfaltna cesta, globoko pod njo pa teče potok Nemiljščica. Ob potoku se izmenjujeta blatni kolovoz in peš pot, ki je na mestih skorajda neprehodna. A za vztrajne tukaj ni ovir. No, vse dokler se zadeva povsem ne zapre in je prostora samo še za potok. Potem moraš po bregu navzgor do asfalta.
Takle pa je teren ob Nemiljščici nad Zgornjo BesnicoAja, včeraj sem v živo preizkusil, kako je, če se ti čevlji in spd pedala zabašejo z blatom in peskom in ob kritični situaciji ne moreš izpet nog iz pedal. Rezultat so potolčene in opraskane noge (še dobro, da sem imel čelado in ruzak).