Včeraj sem se z zemljevidom na balanci podal odkrivat nove poti v okolici Mohorja, Jamnika in Besnice.
Večino glavnih poti itak poznam, ker sem področje Jošta in Mohorja že ničkolikokrat prevozil, uganka je bila samo povezava med Nemiljami in Lajšami.
Po debati s prijaznim gozdarjem (sem ugotovil, da moraš bit v takih primerih firbčen kot kakšna baba in vse izveš) sem z lahkoto našel pot, po kateri vsako leto hodijo partizanski simpatizerji na Dražgoše.
Odlično označena peš pot me je pripeljala direktno do cerkvice sv. Jedrti na Lajšah, od tam pa sem jo po asfaltu mahnil do cerkve sv. Primoža na Jamniku.
Z Jamnika sem se spustil proti Rovtam. Tukaj moraš biti pozoren samo na to, da na razpotju, ki te sreča kmalu po začetku spusta, izbereš markirano peš pot. Če ves čas slediš markacijam, je pot samo še uživancija, pripelje pa te do Rovt, luštne vasice nad Podnartom.
Od Rovt sem se usmeril proti Njivici, odkoder sem imel namen raziskat še dolinico (če ji lahko tako rečem) Nemiljščice. Med Njivico in Zgornjo Besnico je sicer čisto lepa asfaltna cesta, globoko pod njo pa teče potok Nemiljščica. Ob potoku se izmenjujeta blatni kolovoz in peš pot, ki je na mestih skorajda neprehodna. A za vztrajne tukaj ni ovir. No, vse dokler se zadeva povsem ne zapre in je prostora samo še za potok. Potem moraš po bregu navzgor do asfalta.
Aja, včeraj sem v živo preizkusil, kako je, če se ti čevlji in spd pedala zabašejo z blatom in peskom in ob kritični situaciji ne moreš izpet nog iz pedal. Rezultat so potolčene in opraskane noge (še dobro, da sem imel čelado in ruzak).
Večino glavnih poti itak poznam, ker sem področje Jošta in Mohorja že ničkolikokrat prevozil, uganka je bila samo povezava med Nemiljami in Lajšami.
Po debati s prijaznim gozdarjem (sem ugotovil, da moraš bit v takih primerih firbčen kot kakšna baba in vse izveš) sem z lahkoto našel pot, po kateri vsako leto hodijo partizanski simpatizerji na Dražgoše.
Odlično označena peš pot me je pripeljala direktno do cerkvice sv. Jedrti na Lajšah, od tam pa sem jo po asfaltu mahnil do cerkve sv. Primoža na Jamniku.
Z Jamnika sem se spustil proti Rovtam. Tukaj moraš biti pozoren samo na to, da na razpotju, ki te sreča kmalu po začetku spusta, izbereš markirano peš pot. Če ves čas slediš markacijam, je pot samo še uživancija, pripelje pa te do Rovt, luštne vasice nad Podnartom.
Od Rovt sem se usmeril proti Njivici, odkoder sem imel namen raziskat še dolinico (če ji lahko tako rečem) Nemiljščice. Med Njivico in Zgornjo Besnico je sicer čisto lepa asfaltna cesta, globoko pod njo pa teče potok Nemiljščica. Ob potoku se izmenjujeta blatni kolovoz in peš pot, ki je na mestih skorajda neprehodna. A za vztrajne tukaj ni ovir. No, vse dokler se zadeva povsem ne zapre in je prostora samo še za potok. Potem moraš po bregu navzgor do asfalta.
Aja, včeraj sem v živo preizkusil, kako je, če se ti čevlji in spd pedala zabašejo z blatom in peskom in ob kritični situaciji ne moreš izpet nog iz pedal. Rezultat so potolčene in opraskane noge (še dobro, da sem imel čelado in ruzak).
Komentarji