Preskoči na glavno vsebino

Jesensko sonce na Storžiču

V soboto sva s prijateljem Kenkučijem spet obiskala Storžič. Že zdavnaj sem nehal šteti obiske te domače gore, ampak človek se ga pač nikoli ne naveliča, saj ponuja toliko različnih vrst dostopov, da se za vsakogar kaj najde.

Na južni strani je najbolj oblegan dostop preko Kališča, mogoče manj znan, a nič lepši dostop pa je preko planine Javornik na jugozahodni grapi.
Zanimiv vzpon je tudi preko zahodnega grebena čez planino Polano in Psico. Severna stran je bolj atraktivna za ljubitelje skal. 'Klasika', ki sva jo ubrala tudi midva, je zavarovana plezalna pot čez Žrelo, alpinistom ljube smeri so čez 'Kramarico' in ostale, pozimi pa je priljubljen vzpon in spust čez Peto žrelo, ki ponuja čudovit alpinistični smuk tretje stopnje. S severne strani je zanimiv tudi Škarjev rob, ki sva ga midva izbrala za sestop.

Ujela sva čudovit jesenski dan, svežega zraka stran od vsega mestnega in dolinskega pa ni treba omenjati, kajne.


Izhod iz Žrela na zahodno sedlo

Po zahodnem grebenu te na izpostavljenih mestih spremljajo jeklenice

Sonce suši roso na južnih pobočjih Storžiča

Pogled proti vzhodu - Kočna in Kalški greben



Macesni v jesenskih dneh skrbijo za izrazitejše barve gorskih gozdov

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska