Preskoči na glavno vsebino

Na mizi kosilo, na Stolu kolo

Na hitro sem vase zmetal na brzino skuhane makarone in šel čakat Žiga na izvoz št. 5. Prej je bilo seveda še treba sestavit omarice za kopalnico (med dopustom kombinirava delo doma in užitke zunaj). Dobrih 1800 metrov višje smo sedeli na skalah Stola in gledali Koroško. Prijaznost oskrbnika na Prešernovi koči nam je pomagala na v oblak zavitem južnem pobočju najti staro konjsko pot, po kateri smo se spustili nazaj v dolino. Ob poldevetih smo že na Brazjah pili pivo in se smejali trudu, ki nas je spremljal na šesturni turi. Slišat je kratko in sladko, a redko kdo se gor odpravi s kolesom. Zato smo večinoma uživali družbo konjev, ki mulijo travo po planinah pod Stolom. Na odročnejših koncih se je sem ter tja oglasil svizec, ki mu je dan pokvaril helikopter, ki si je izbral ravno pobočja Vajneža za trening.

Pobočja Vajneža, odkoder se vidi cela Gorenjska
Rida, skrito domovanje svizcev
Na planinah uživajo svobodo konji, ki te spremljajo z radovednostjo
Rozi v zadnjih korakih proti vrhu Stola z novo lepo čelado :)
Sedeli smo na gori in nismo vedeli kaj s sabo
Žiga visoko nad Završnico
1650 metrov spusta za plačilo peturnega vzpona. Zadostuje!
Fotke sta prispevala Simon in Andrej.
Oznake:

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda
Preberite več

Proti težavam s križem

V iskanju rešitve za dolgoletne težave s križem sem se vedno izogibal vsakršni misli na tablete in injekcije, vedno sem učinkovitejše stvari našel v raztezanjih, masažah in vadbi. A ko je letos 'usekalo' tako močno, sem odločeno zakorakal proti operaciji hernije. Priznani nevrokirurg mi je ob ogledu vseh mogočih slik, do katerih ni bilo lahko priti, svetoval, naj opustim misel na operacijo in si raje 'spucam glavo'. Skorajda v istem času mi je pod roke prišla knjiga (zahvalo dolgujem svojemu soimenjaku in zadnje čase cimru v službi), ki jo je moja zdravnica kategorično zavrnila kot larifari. A sem jo vseeno začel brati in že po prvih straneh ugotovil, da je knjiga pisana dobesedno meni na kožo (ali na križ). Zato vsakomur, ki ima težave s križem ali dolgotrajnimi glavoboli, svetujem, da naj si v knjižnici izposodi knjigo ameriškega zdravnika (d r. John E. Sarno: OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA)  in jo prebere. Škodovala zagotovo ne bo :). Meni je zelo koristila! Dr. John E....
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
Preberite več