Po poteh gorskega maratona štirih občin

Že zgodaj spomladi smo rezervirali pretekli vikend za letošnji izziv - prekolesariti maraton štirih občin. Druga avgustovska nedelja ne bi mogla biti lepša za kaj takega. Ob polsedmih zjutraj smo že grizli muljatero s Petrovega brda proti bohinjskim goram, pozno popoldne pa zadovoljni pili pivo.

Jutro nad Baško grapo

Prečenje čez melišče pod Črno prstjo

Proti Črni prsti, Bohinj pa spodaj zavit v jutranje meglice

Bleščeči Julijci v nedeljskem dopoldnevu

Začetek prvega spusta s Črne prsti

Čakajoč planince, da so mirno lahko nadaljevali svojo pot

Navzdol v dno Baške grape do Hudejužne po lepi potki

Juha in štruklji pri Flandru v Zakojci - edini pravi doping in razlog za počitek

Zadnji metri proti Poreznu, ko je zmanjkalo energije za brcanje

Razposajena (večinoma francoska) konjenica čaka utrujene jezdece

Zaključek dolge ture - s Porezna proti Petrovemu brdu

Pri Slavcu v Zalem logu, kjer je kosilo kar samo padlo v želodec

Na kratko: v enem kosu smo spravili v žep Črno prst in Porezen, skupaj pa je v dobrih 37 kilometrih naneslo 2550 metrov vzpona in ravno toliko spusta.

Hvala vsem fantom za druščino in vzpodbudo - če bi se zadeve hotel lotiti sam, bi že na polovici obupal.

Fotografije sta prispevala Andrej in Simon.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik