Po poteh gorskega maratona štirih občin

Že zgodaj spomladi smo rezervirali pretekli vikend za letošnji izziv - prekolesariti maraton štirih občin. Druga avgustovska nedelja ne bi mogla biti lepša za kaj takega. Ob polsedmih zjutraj smo že grizli muljatero s Petrovega brda proti bohinjskim goram, pozno popoldne pa zadovoljni pili pivo.

Jutro nad Baško grapo

Prečenje čez melišče pod Črno prstjo

Proti Črni prsti, Bohinj pa spodaj zavit v jutranje meglice

Bleščeči Julijci v nedeljskem dopoldnevu

Začetek prvega spusta s Črne prsti

Čakajoč planince, da so mirno lahko nadaljevali svojo pot

Navzdol v dno Baške grape do Hudejužne po lepi potki

Juha in štruklji pri Flandru v Zakojci - edini pravi doping in razlog za počitek

Zadnji metri proti Poreznu, ko je zmanjkalo energije za brcanje

Razposajena (večinoma francoska) konjenica čaka utrujene jezdece

Zaključek dolge ture - s Porezna proti Petrovemu brdu

Pri Slavcu v Zalem logu, kjer je kosilo kar samo padlo v želodec

Na kratko: v enem kosu smo spravili v žep Črno prst in Porezen, skupaj pa je v dobrih 37 kilometrih naneslo 2550 metrov vzpona in ravno toliko spusta.

Hvala vsem fantom za druščino in vzpodbudo - če bi se zadeve hotel lotiti sam, bi že na polovici obupal.

Fotografije sta prispevala Andrej in Simon.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom...

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik