Preskoči na glavno vsebino

Plesi 20. stoletja

Gorenjski glas, 18. februar 2010 | Avtor: Darja Ovsenik

Ob zadnjem Glasovem predavanju o Afriki so mi v ušesih odzvanjale besede Jane Dular, ki je veliko časa preživela med afriškimi ljudstvi: "V Afriki se ljudje vedno zahvaljujejo in praznujejo s plesom in petjem. To jim je blizu, bolj kot besede."


Tudi mene so navdušili posnetki, v katerih je plesalo vse mlado in staro, kjer so plesali na prostem ob ploskanju rok in topotanju nog. Gre za način plesa, iz katerega so zrasli tudi vsi današnji družabni plesi. Oblike so se spremenile, prilagodili smo jih svoji kulturi in v zadnjem Plesnem kotičku smo spoznali, na kakšen način smo prišli do plesov v paru, ki so namenjeni sprostitvi, druženju in spoznavanju kulture.

Dvorni plesi so počasi utonili v pozabo in razvili so se bolj sproščeni plesi, kjer plesalci niso več v skupinah hodili po dvorani in se poklanjali eden drugemu, ampak so se pari osamosvojili in se začeli vrteti po svoje. Prav iz tega izhaja tudi poimenovanje, da se plesalci zavrtijo na plesišču. Vse se je začelo na prehodu v 20. stoletje, ko se je v ZDA pojavila nova zvrst popularne glasbe jazz (džez), ki je obnorela Ameriko, ob tem pa so se razvijali novi plesi. Jazz so sprva poznali v črnski glasbi, kmalu pa so ga za svojega vzeli tudi belci. Na ples je imela velik vpliv tudi uvedba volilne pravice za ženske v ZDA leta 1920. To so bile emancipirane ženske, imenovane tudi flappers, za katere je veljalo, da so »pile, kadile, plesale in volile«. Prepoznavne so bile po krajših krilih, kot je bilo tedaj spodobno, in deških bobfrizurah s kratko pristriženim fru-frujem. Ples, po katerem so bile poznane, se je imenoval charleston (čarlston). Novih plesnih stilov je bilo ogromno, razvijali pa so se pod vplivom zapuščine nekdanjih ameriških sužnjev, ki so izvirali iz Afrike. Med njimi so Evropo najbolj zaznamovali one step, boston in shimmy. V Ameriki so se v 30-tih letih 20. stoletja prvič pojavili plesi, kjer so se na plesiščih družili črnopolti in belopolti plesalci, kar prej ni bilo družbeno sprejemljivo. Jazz je postal plesna glasba predvsem z razvojem velikih ali big bendov, ki so igrali swing glasbo. Nanjo so plesali različne plese, ki so jih imenovali jitterbug, med njimi za najbolj izvirnega velja lindy hop, ki je bil živahen, na videz lahkoten ples, ki je prvi razvil tudi figure v zraku (kasneje se je iz tega razvil npr. akrobatski rock'n'roll). K popularizaciji plesov so veliko doprinesle tudi filmske uprizoritve plesnega para Freda Astaira in Ginger Rogers, ki sta s svojo energičnostjo in elegantnostjo osvojila srca tako Američanov kot Evropejcev.

V Evropi je plesne smernice narekovala angleška plesna šola – najprej se je pojavilfokstrot v več oblikah, od katerih danes največ plešemo hitri fokstrot ali quickstep, iz bostona pa se je razvil počasni ali angleški valček. Po letu 1930 so začeli k nam prihajati tudi plesi Latinske Amerike (s Kube, iz Brazilije in Argentine), med njimirumba, samba in tango. Ti plesi so v evropsko eleganco in dostojanstveno plesno držo vnesli ognjevitost in strast, s tem pa povzročili pravo revolucijo v plesu.
Oznake:

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda
Preberite več

Proti težavam s križem

V iskanju rešitve za dolgoletne težave s križem sem se vedno izogibal vsakršni misli na tablete in injekcije, vedno sem učinkovitejše stvari našel v raztezanjih, masažah in vadbi. A ko je letos 'usekalo' tako močno, sem odločeno zakorakal proti operaciji hernije. Priznani nevrokirurg mi je ob ogledu vseh mogočih slik, do katerih ni bilo lahko priti, svetoval, naj opustim misel na operacijo in si raje 'spucam glavo'. Skorajda v istem času mi je pod roke prišla knjiga (zahvalo dolgujem svojemu soimenjaku in zadnje čase cimru v službi), ki jo je moja zdravnica kategorično zavrnila kot larifari. A sem jo vseeno začel brati in že po prvih straneh ugotovil, da je knjiga pisana dobesedno meni na kožo (ali na križ). Zato vsakomur, ki ima težave s križem ali dolgotrajnimi glavoboli, svetujem, da naj si v knjižnici izposodi knjigo ameriškega zdravnika (d r. John E. Sarno: OZDRAVIMO BOLEČINE HRBTA)  in jo prebere. Škodovala zagotovo ne bo :). Meni je zelo koristila! Dr. John E....
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
Preberite več