Preskoči na glavno vsebino

Plesi 20. stoletja

Gorenjski glas, 18. februar 2010 | Avtor: Darja Ovsenik

Ob zadnjem Glasovem predavanju o Afriki so mi v ušesih odzvanjale besede Jane Dular, ki je veliko časa preživela med afriškimi ljudstvi: "V Afriki se ljudje vedno zahvaljujejo in praznujejo s plesom in petjem. To jim je blizu, bolj kot besede."


Tudi mene so navdušili posnetki, v katerih je plesalo vse mlado in staro, kjer so plesali na prostem ob ploskanju rok in topotanju nog. Gre za način plesa, iz katerega so zrasli tudi vsi današnji družabni plesi. Oblike so se spremenile, prilagodili smo jih svoji kulturi in v zadnjem Plesnem kotičku smo spoznali, na kakšen način smo prišli do plesov v paru, ki so namenjeni sprostitvi, druženju in spoznavanju kulture.

Dvorni plesi so počasi utonili v pozabo in razvili so se bolj sproščeni plesi, kjer plesalci niso več v skupinah hodili po dvorani in se poklanjali eden drugemu, ampak so se pari osamosvojili in se začeli vrteti po svoje. Prav iz tega izhaja tudi poimenovanje, da se plesalci zavrtijo na plesišču. Vse se je začelo na prehodu v 20. stoletje, ko se je v ZDA pojavila nova zvrst popularne glasbe jazz (džez), ki je obnorela Ameriko, ob tem pa so se razvijali novi plesi. Jazz so sprva poznali v črnski glasbi, kmalu pa so ga za svojega vzeli tudi belci. Na ples je imela velik vpliv tudi uvedba volilne pravice za ženske v ZDA leta 1920. To so bile emancipirane ženske, imenovane tudi flappers, za katere je veljalo, da so »pile, kadile, plesale in volile«. Prepoznavne so bile po krajših krilih, kot je bilo tedaj spodobno, in deških bobfrizurah s kratko pristriženim fru-frujem. Ples, po katerem so bile poznane, se je imenoval charleston (čarlston). Novih plesnih stilov je bilo ogromno, razvijali pa so se pod vplivom zapuščine nekdanjih ameriških sužnjev, ki so izvirali iz Afrike. Med njimi so Evropo najbolj zaznamovali one step, boston in shimmy. V Ameriki so se v 30-tih letih 20. stoletja prvič pojavili plesi, kjer so se na plesiščih družili črnopolti in belopolti plesalci, kar prej ni bilo družbeno sprejemljivo. Jazz je postal plesna glasba predvsem z razvojem velikih ali big bendov, ki so igrali swing glasbo. Nanjo so plesali različne plese, ki so jih imenovali jitterbug, med njimi za najbolj izvirnega velja lindy hop, ki je bil živahen, na videz lahkoten ples, ki je prvi razvil tudi figure v zraku (kasneje se je iz tega razvil npr. akrobatski rock'n'roll). K popularizaciji plesov so veliko doprinesle tudi filmske uprizoritve plesnega para Freda Astaira in Ginger Rogers, ki sta s svojo energičnostjo in elegantnostjo osvojila srca tako Američanov kot Evropejcev.

V Evropi je plesne smernice narekovala angleška plesna šola – najprej se je pojavilfokstrot v več oblikah, od katerih danes največ plešemo hitri fokstrot ali quickstep, iz bostona pa se je razvil počasni ali angleški valček. Po letu 1930 so začeli k nam prihajati tudi plesi Latinske Amerike (s Kube, iz Brazilije in Argentine), med njimirumba, samba in tango. Ti plesi so v evropsko eleganco in dostojanstveno plesno držo vnesli ognjevitost in strast, s tem pa povzročili pravo revolucijo v plesu.

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.