MTB tura na Kobariški stol

Sončno nedeljo sva z Atilo izkoristila za eno daljših in zahtevnejših tur, opisanih v knjigi Strme kolesnice. Kobariški stol na 1460 metrih nadmorske višine zaključuje dolgi greben, ki se strmo vzpne nad Kobaridom in poteka v smeri severozahoda proti Italiji. Sicer pa je vrh zaradi golega južnega pobočja, ki skrbi za dober vzgonski veter, prava Meka za jadralne padalce.

Turo, ki v celotni dolžini meri dogih 55 kilometrov in postreže s 1200 metri vzpona, sva začela v Kobaridu in se podala proti vasi Žaga, od tam pa do mejnega prehoda Učja. Tik pred mejnim prehodom se odcepi makedamska cesta, ki naju je po prijetni senci pripeljala prav do sedla pod Stolom. Od tam sva se mimo padalcev, ki so se pripravljali na vzlet, vzpela še dobrih 50 višinskih metrov do mesta, kjer se pot zaključi.

Mejni prehod Učja; levo se odcepi makedam, ki pelje na Kobariški stol.

Na vroč sončen dan se senca med vzponom še kako prileže.

Zadnji metri vzpona.

Vrh Kobariškega stola.

Z južne strani se da priti na vrh po serpentinasti makedamski cesti.

In sva bila na polovici najine ture. Lepši in zahtevnejši del je šele sledil. Spust najprej poteka po položnem grebenu, ki nama je vseskozi ponujal čudovite razglede na dolino, po kateri se vije Nadiža.

Prvi del spusta poteka po razgledni položni poti.

Dolina Nadiže.

Mimo bivaka Hlek proti koncu grebena.

Nad nama so krožili trije orli. Mogoče sva pa izgledala kot dva zajca :).

Zadnji metri prijetnejšega dela spusta.

Ko se greben začne naglo spuščati proti Kobaridu, se začne 'veselica' - spust, ki bi ga z veseljem priporočil kakšnemu DH ekstremistu. Midva sva izbrala spust po južnem pobočju, kjer se razbrazdana in neobljudena pot preko melišč in strmega gozda v pičlih dveh kilometrih spusti za 800 metrov vse do vasi Staro selo v dolini.

Rock and roll veselica.

Čez melišča še kako pride prav polno vzmeteno kolo.

Razen enega 'poleta' čez balanco z nekaj praskami sva spust uspešno prestala ter se skozi Brunov drevored vrnila v Kobarid.

Več fotografij »

Komentarji

Oseba Gio Ve sporoča …

Skrbnik spletnega dnevnika je odstranil ta komentar.

4. avgust 2009 ob 18:56

Oseba Anonimni sporoča …

Pozdravljeni.

Lepo opisana tura. Zanima nas priblizno koliko časa je potrebno od mejnega prehoda Ucja in do grebena pod Stolom?

Hvala.

13. avgust 2021 ob 20:18

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik