Planina Stamare? Hm, kje pa bi to lahko bilo, sem se vprašal, ko sem brskal po vodniku Strme kolesnice in izbiral turo za prost petek, ki je obetal zadnji dan lepega vremena pred deževjem. Planina Stamare leži 1400 metrov visoko nad Žirovnico.
Na turi se mi je tokrat pridružil Klemen Kovač. Avto sva parkirala pred jeseniškim Acronijem ter se odpeljala do Most, od tam pa v Završnico, kjer se začne vzpon. Do Valvasorjevega doma je konstantno napeta makedamska cesta, ki jo vsake toliko časa zapraši mimoidoč 'planinec' z avtom.
V Završnici se začne vzpon proti Valvasorjevemu domu pod Stolom.
Od Valvasorjevega doma navzgor sledi 100 višinskih metrov najbolj strmega vzpona, kjer je kar pošteno pritekel švic. Sledilo je prečenje proti severozahodu v smeri Potoške planine in naprej do cilja, planine Stamare, do koder sva naredila dobrih 850 višinskih metrov.
Valvasorjev dom dograjujejo, menda je premajhen.
Ob prečenju pod vznožjem Stola se nekajkrat odpre čudovit razgled na Julijce.
Na planini Stamare letos še ni bilo krav.
Planina Stamare, desno zadaj Javorniški Rovt, smer spusta.
Spust ne prizanaša s obvozi ali lažjimi variantami, Klemen se je moral prvih nekaj sto metrov 'sprehoditi', saj njegovo kolo takih strmin ne pozna, sam pa sem užival v tehnično zelo zahtevnem spustu po izginjajoči poti čez korenine, skale in od vode močno razbrazdane gozdne vlake. Na nekaterih mestih pot celo izgine in ravnati se moraš bolj po občutku 'Se mi zdi, da morava nekako v tole smer'. Gozdni del spusta se zaključi na Javorniškem Rovtu, od tam pa sva se po asfaltni cesti spustila do Jesenic.
Zahtevnejši del spusta, tukaj še po poti.
Turo sva začela in zaključila na Jesenicah.
Takole je najino turo zapisal Klemenov GPS.
Klemen je ocenil, da ne bi mogla izbrati boljšega vremena in ture. Res je, saj sva bila oba prvič v tem delu Slovenije, dan kasneje pa se je sončno vreme moralo umakniti dežju in mrazu.