Anton Tomaž Linhart izpod spreja Mateja Peneša

Občina Radovljica se je odločila malce popestriti podobo dolgočasnega stopnišča na svojem železniškem postajališču. Da pa postajališče ne bi umiralo od dolgočasne bele barve, so k projektu povabili mlade umetnike, da so ga okrasili s svojimi umetninami.

Podobe niso prepustili naključju, temveč so mladini dali smernico oz. rdečo nit: Radovljica in vse, kar se navezuje nanjo.

Med mladimi umetniki je imel priložnost eno izmed sten poslikati tudi Matej Peneš, Darjin brat, sicer študent arhitekture. Za svoj motiv je izbral Antona Tomaža Linharta, ki ga je odel v odlično barvno kombinacijo. Enostavna črno bela podoba velikega umetnika ga naredi elegantnega, črtna koda ter izviren številčni napis sta utrinek sedanjosti, a z zlato barvo dajeta celotnemu grafitu komponento žlahtnosti.

Well done, Matej!

Železniška postaja Radovljica

Stopnišče, ki vodi z železniške postaje v mesto - objekt grafitiranja

Vhod v stopnišče z zgornje, mestne strani

Matej in njegov izdelek: Anton Tomaž Linhart

Matej Peneš

Ostali grafiti - tale je še posebej hud

Detajl - Radovljica

Menda je staro ime za Radovljico 'Radmansdorf'

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …

Tud slike so "well done", Tomaž! Še posebno v tistem prostoru in pri tisti svetlobi !

7. oktober 2008 ob 15:24

Oseba Unknown sporoča …

Hoj.. Ja super objava..

Slike so meni tudi zelo vsec in bi te prosil ce mi jih lahko posljes.

Jih bom spravil na KRS spletno stran da se bo glasovalo kateri grafij je najboljsi...

ce se seveda strinjas..

hvala in lp

rok

17. oktober 2008 ob 10:17

Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …

Rok, ni panike, sporoči mi svoj mail na tomaz(.)ovsenik(at)gmail(.)com

17. oktober 2008 ob 10:41

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik