Ovseniki

Oblačno, deževno, nekaj sonca, pa spet oblačno, dve uri jasnega vremena ... vmes pa iščemo 'luknje' za prijetne stvari, zaradi katerih popoldnevi niso dolgočasni. Nikoli. Oblačno popoldne visoko nad Preddvorom

Razgledujoč se po novi okolici sva z Darjo danes zahod pričakala na Pustem gradu nad Lipnico , kjer so včasih gospodovali gospodje in gospe Waldenberški, danes pa domače koze. Temu primerno so si tudi uredile domače bivališče. Pri vratih te sprejme domača gospodinja ... ... potem pa ti cela družinica razkaže svoje posestvo ... ... kjer mirno uživajo ... ... v čudovitih razgledih na Julijce in Karavanke.

Dolgo načrtovani izlet na Volovjo reber, za katerega navdih sva našla na blogu Aleša Jagodnika  in navodila na mtbture.com . Vsekakor lepo izkoriščen dan za izlet, ki ga toplo priporočava, preden te kraje spremenijo v elektrarno. Veselo razpoloženje je krojilo toplo jesensko sonce, veter pa je skrbel za svež zrak Dolina mnogih pašnikov, v kateri izvira Pivka Zadnji metri proti Milanji in Volovji rebri, ... ... vetrovnem grebenu, ki ga hočejo posiliti z vetrnicami. Svobodna na skalah, ki ne poznajo smoga in hrupa Velika Milanja - skalna tvorba, ki čepi na vetrovnih travnikih in uživa svoj mir Navzdol v dolino, nad katero kraljujejo orli in jastrebi, ... ... po kateri se mirno plazijo črni gadi ... ... in kjer raste čudovit šipek. Dolina, ki jo je JLA dolga leta uničevala s tankovskimi treningi ... ... in kjer so našli teren za Nikogaršnjo zemljo. Kraški rob, pod katerim se sprašuješ, zakaj se plezalci drenjajo v Črnem kalu ... ......

Nekaj dni dihanja morskega zraka v gozdu črnega bora, iskanja osamljenih zalivov in dobrih kavarn v malih obmorskih mestecih jadranskih otokov. Brez koles seveda ni šlo. Osorščica na Lošinju (588 m)

Načrtovani kolesarski izlet po Notranjski se je zataknil med preobilico pleha na primorski avtocesti in stari cesti. Sredi gneče sva kompas naravnala nazaj proti Gorenjski in se odpravila v Vrata, dolino, kjer se daleč v nebo dvigajo veličastne stene naših najvišjih gora. Kljub turistom v pločevinkah na kolesih se da temu izogniti, če se odpraviš po Poti Triglavske Bistrice. Po brvi čez kristalno čisto Triglavsko Bistrico Tukaj ni turistov v pločevinkah na kolesih Galerije oz. ogromni spodmoli so rezultat vztrajnega dela Triglavske Bistrice Sveža pitna voda, ki dan ugleda pod severno Triglavsko steno Poučno spoznavanje živali, rastlinja, geografije, zgodovine ... Aljažev dom Stena, ki se je težko nagledaš Nazaj grede sva si ogledala še pravkar odprti Slovenski planinski muzej, ... ... ki je vreden ogleda. 

Na hitro sem vase zmetal na brzino skuhane makarone in šel čakat Žiga na izvoz št. 5. Prej je bilo seveda še treba sestavit omarice za kopalnico (med dopustom kombinirava delo doma in užitke zunaj). Dobrih 1800 metrov višje smo sedeli na skalah Stola in gledali Koroško. Prijaznost oskrbnika na Prešernovi koči nam je pomagala na v oblak zavitem južnem pobočju najti staro konjsko pot, po kateri smo se spustili nazaj v dolino. Ob poldevetih smo že na Brazjah pili pivo in se smejali trudu, ki nas je spremljal na šesturni turi. Slišat je kratko in sladko, a redko kdo se gor odpravi s kolesom. Zato smo večinoma uživali družbo konjev, ki mulijo travo po planinah pod Stolom. Na odročnejših koncih se je sem ter tja oglasil svizec, ki mu je dan pokvaril helikopter, ki si je izbral ravno pobočja Vajneža za trening. Pobočja Vajneža, odkoder se vidi cela Gorenjska Rida, skrito domovanje svizcev Na planinah uživajo svobodo konji, ki te spremljajo z radovednostjo Rozi v zadnjih korakih p...

Z Vrha pri Sveti trojici je bil doma silen dečko po imenu Martin Krpan, ki je rad prenašal svojo kobilico. Naše kolesarske avanture so vse bolj podobne njegovim, saj nemalokrat kobilice lagodno počivajo na naših ramenih, ko mi grizemo skalnata pobočja (pre)strmih bregov naše deželice. Imamo pa to srečo, da mi vse to počnemo zaradi hobija, pa vmes so pogruntali aluminij, da so naši tovori malce lažji. Peš pot proti Krvavcu je povsem prestrma za 'klasičen' način kolesarjenja