Preskoči na glavno vsebino

Volovja reber

Dolgo načrtovani izlet na Volovjo reber, za katerega navdih sva našla na blogu Aleša Jagodnika in navodila na mtbture.com. Vsekakor lepo izkoriščen dan za izlet, ki ga toplo priporočava, preden te kraje spremenijo v elektrarno.

Veselo razpoloženje je krojilo toplo jesensko sonce, veter pa je skrbel za svež zrak
Dolina mnogih pašnikov, v kateri izvira Pivka
Zadnji metri proti Milanji in Volovji rebri, ...
... vetrovnem grebenu, ki ga hočejo posiliti z vetrnicami.
Svobodna na skalah, ki ne poznajo smoga in hrupa
Velika Milanja - skalna tvorba, ki čepi na vetrovnih travnikih in uživa svoj mir
Navzdol v dolino, nad katero kraljujejo orli in jastrebi, ...
... po kateri se mirno plazijo črni gadi ...
... in kjer raste čudovit šipek.
Dolina, ki jo je JLA dolga leta uničevala s tankovskimi treningi ...
... in kjer so našli teren za Nikogaršnjo zemljo.
Kraški rob, pod katerim se sprašuješ, zakaj se plezalci drenjajo v Črnem kalu ...
... in s katerega v enem zamahu ujameš Učko, Vremščico in Nanos
Sv. Martin - danes cerkev, včasih utrdba proti turkom, ...
... kjer sva turo zaključila 'gospodar balance' in 'klientka' :)

Komentarji

Oseba Matej sporoča …
Fantastične fotke!
Oseba Aleš sporoča …
Krasno! Čestitke. Sta mi dala navdih. Prva kolsesarska tura bo Volovja reber.

Upam, da prav kmalu ... Samo, da mine Socialni teden :)
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
@Matej: fantastičan je pokrajina, fotke so le posnetek realnosti ;). Sicer pa hvala za komplimente.

@Aleš: če boš rabil navodila za kakšno krajšanje poti oz. orientacijo, kar povej.
Oseba Unknown sporoča …
Pa tole izgleda super! Če bosta kdaj organizirala kakšen tečaj za začetnike turnega kolesarjenja, se pa toplo priporočam!
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Katja, ture organiziramo v okviru TKO Kranj - obišči Napovednik na www.tkokranj.si - vabljena!
Oseba jeri11 sporoča …
Lepo, moram it od bliže pogledat;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.