Preskoči na glavno vsebino

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji.



Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko.

Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepomembne stvari v trenutku odtrgati od knjige, čeprav je ta lahko še kako zanimiva.

Ta primer in še mnogi drugi potrjujejo dejstvo, da življenje s petimi malimi otroki ni le naporno in utrujajoče, temveč tudi prijetno in zabavno. Z Darjo se - včasih bolj, včasih manj uspešno - trudiva za to, da bi eden drugemu omogočila nekaj kvalitetnega časa, ki ga potrebuje vsak od naju čisto zase, da lahko napolni svoje baterije, ki se ob domačem vrvežu lahko kaj hitro iztrošijo. Drugi, predvsem Darjini starši, pa nama omogočajo, da tudi midva lahko za eno urico kam skočiva čisto zase - bodisi na sprehod, ali pa k prijateljem na kozarec vina in debate, ki nimajo nobene veze s plenicami ali vzgojo.

Ob tem se spomnim mnogih ljudi, ki jih vseh sploh ne poznam, ki menda v trenutkih, ko jim je ob skrbi za svoje otroke hudo, pomislijo na naju v stilu 'če ona dva lahko, potem lahko tudi jaz'. Vsem, ki nas imate v mislih ter vsem, ki kdaj za nas kaj zmolite, se iz srca zahvaljujem!

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zahvala in blagoslov!

Hvala, ker ste nas spremljali in nam pomagali v lepem in pestrem letu, ki ga v teh dneh sklepamo. Blagoslov, ki nas spet obiskuje v podobi novorojenčka, naj vas spremlja, da bodo vaša življenja mogla biti živo pričevanje njegove ljubezni!

Nace, Bine, Jakob, Darja in Tomaž

Pomoč

V zadnjih mesecih, ko so se obrati najinega življenja v skrbi za tri čudovite mladeniče precej povečali, sva marsikdaj obupno hlastala po vsaj nekaj počitka, časa zase, za čisto osnovne življenjske potrebe. Imeti dva dojenčka, oba s krči, po najini odločitvi polno dojena, poleg njiju pa dveletnika, ki se privaja na vrtec in vse z njim povezane viroze ... ni keks. Situacija je bila večkrat kar za obupat, v utrujenosti večkrat popustijo živci in človek tako dnevno v goli želji 'samo da preguramo' potepta svoja načela.


Dve leti od začetka starševstva
A na najino srečo obstaja tudi druga plat medalje - poznava ogromno ljudi dobre volje in pripravljenih pomagati. Brez njih si skorajda več ne predstavljava današnjega življenja. Mama Ladka, ki ji je pomoč skorajda postala služba, kuha, pere, previja, sprehaja ... Ata Marjan in Irena, ki sta postala naša catering dobavitelja. Sosede Simona, Špela, Marija, Janja, ki pokličejo in se ponudijo za vozičkanje ali varstvo. Sestri Jana in Met…

Iz oči v oči ... s svojo ženo

Odmik zase Žena mi je letos v upanju, da bom v natrpanem in zame na trenutke prenapornem urniku ob njenih bolezenskih tegobah zadnjih mesecev užil nekaj kvalitetnega časa zase, podarila bon za nekajdnevni odmik za moške. Neke sorte duhovne vaje za može pri jezuitih v Ljubljani. Menda v redu zadeva.

Saj ne, da mi ne bi odgovarjal kakšen dan biti čisto sam in početi kaj zanimivega (morda samo počivati), ni pa mi ravno vseeno, da bi puščal Darjo samo s tremi fanti in dvema dodatnima povzročiteljema celodnevnih slabosti. In za frej vikend mi Ljubljana res ni sanjska destinacija.

Zato mi ni bilo treba dvakrat omeniti alternative, vikenda v dvoje na morju. Za naju. Samo naju. Brez otrok. Saj jih imam rad, ampak sama nisva bila cel dan skupaj že štiri leta in pol.
Sam v Ljubljani ali z ženo na morju? Zavod iskreni.net ima med svojimi programi tudi vikend za pare z naslovom 'Zazrita si v oči'. Od romantičnega naslova si nisem obetal kaj dosti, bolj me je prepričalo to, da bodo o svoj…