Preskoči na glavno vsebino

Brezglutenska čokolada na Dobrči

Od vse povabljene druščine sva bila olmautn kolesarskih užitkov deležna samo z Žigom. Kolesa sva našofirala od Tržiča strmo navzgor proti Dobrči. Med sproščeno debato sva povsem pozabila, da sva se v strmino, ki je medtem kot nora jedla kalorije, zagnala kot dva telička. Nič ne de, na vrhu sva v glavo stisnila nekaj opičje hrane in eno brezglutensko čokolado (malce za vzpodbudo Gregu, ki se mi je pred kratkim 'pridružil' v celiakiji).
Tisoč sto metrski spust z Dobrče ena boljših stvari, kar si jih lahko zamisli zahteven kolesar. Izjemno različni tereni, ogromno malih krasnih serpentin, ki so odličen poligon za učenje front pivota (obračanja na prvem kolesu v preostrih ovinkih, ki jih drugače ne moreš zvoziti).

Strmo v breg čez Lešansko planino na 1450 metrih

Bajkerja na vrhu Dobrče

Dva slučajno mimoidoča, ki sta pozirala kot statista.

Stisnjenih zob na novo uživancijo proti dolini

Nekateri odseki so bili zaradi včerajšnjega dežja precej spolzki

Spust sva na nekaterih odsekih dokumentirala tudi z video posnetki.

Žiga na serpentinah vadi front pivot:


Čez skalne skokce navzdol:


Še Žiga na spustu čez skokce in jaz pri učenju front pivota.

Fotke je prispeval Žiga, zato je tudi manjkrat slikan :)

Komentarji

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda