Preskoči na glavno vsebino

V sneg odet swing na Visokem

Prijetna je bila pretekla sobota, ker smo se zbudili v sneženo pravljico. Sneg, ki je v drobnih kosmih naletaval cel dan, nas je pospremil v swing večer na Visokem, ki smo ga s pomočjo Kulturnega društva Visoko organizirali plesalci swinga Meule.
Kar nekaj časa smo se pripravljali na plesni večer, v katerega smo plesa ob živi glasbi skupine Six to go strnili še marsikaj.

V dvorani je bilo dovolj prostora za vse plesalce.

Meule smo se letos okrepili za nekaj novih plesalcev, ki smo jih v skupino sprejeli s skupnim nastopom naše prve koreografije ter s krstnim plesom v malce netipični swing opravi (v gojzarjih, plavutkah, čeladah, z nahrbtniki ...).

Novi Meuli, Jure in Neža, opremljena za krstni ples.

Za obiskovalce smo pripravili kratko zabavno igrico "Resnica o lindy hopu" oz. parodijo na Resnico o Patrii, v kateri smo se pošalili na račun izvora imena priljubljenega plesa Lindy hop.

Alen v vlogi Charlesa Lindberga, po katerem se imenuje Lindy hop.

Zagotovo pa je bil kljub plesnemu večeru najbolj zanimiv del večera dobrodelna licitacija za veliki Meula sendvič. Meule smo se odločili, da bomo s tem večerom naredili tudi nekaj dobrega za druge. V dobrodelni licitaciji, ki jo je več kot odlično izpeljal Nejc, so se velikodušno odzvali vsi udeleženci in prispevali denar za Janjo Dular, mlado prostovoljko, ki je odločna, da bo v Ugandi postavila svojo sirotišnico za prizadete otroke.

Licitacija za veliki Meula sendvič.

Darja in Nejc med nastopom.

Del organizatorjev, že malce utrujen.

Hvala vsem obiskovalcem za udeležbo, hvala vsem donatorjem na licitaciji, hvala vsem plesalcem za vzdušje, hvala bendu za živo glasbo, hvala članom Kulturnega društva Visoko za pomoč, hvala Besnim glistam za nastop in podporo ter hvala Meulam za organizacijo!

Fotke je posnel Grega Mali, celotno galerijo pa si lahko ogledate tukaj.

Komentarji

Oseba Anonimni sporoča …
Tole sem pa zamudila:( Vidim, da je bilo lepo....pa naslednjič...
lp,
Tanja

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda