Preskoči na glavno vsebino

Slovenski minister za šolstvo obiskal dvojezične srednje šole

Slovenski minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič se je pred kratkim mudil na enodnevnem delovnem obisku v Celovcu. Namen njegovega obiska je bil bolje spoznati stanje slovenske manjšine na avstrijskem Koroškem, saj se bo decembra srečal z ministrico za šolstvo in kulturo dr. Claudio Schmied ter ji predstavil aktualne šolske teme koroških Slovencev.

Celovec – Minister Lukšič je obisk pričel na Generalnem konzulatu RS v Celovcu pri generalnem konzulu Matjažu Longarju, predstavniki Deželnega šolskega sveta pa so predstavili nekatera področja šolstva, za katere si želijo, da bi jih minister izpostavil na srečanju z avstrijsko ministrico, ki bo 15. decembra 2009 na Dunaju. Beseda je tekla tudi o dobrem sodelovanju na področju manjšinskega šolstva med Slovenijo in Koroško. Minister je s svojo ekipo obiskal tudi vse tri dvojezične srednje šole: v Celovcu si je ogledal Zvezno gimnazijo in zvezno realno gimnazijo za Slovence ter Dvojezično zvezno trgovsko akademijo, v Št. Petru pa Višjo šolo za gospodarske poklice zavoda šolskih sester. Na Trgovski akademiji so še posebej izpostavili željo po novem športnem centru in ločitvi prostorov gimnazije in akademije, ki trenutno delujeta v isti zgradbi, kar glede na vsako leto večji vpis na šoli povzroča prostorsko stisko in tehnično ne odgovarja več standardom sodobno zasnovane šole.

Minister za šolstvo in šport dr. Igor Lukšič s svojo ekipo

Minister je na srečanju poudaril, da je sodelovanje med Slovenijo in Avstrijo na področju manjšinskega šolstva dobro in se zavzel za še intenzivnejše sodelovanje predvsem na visokošolski ravni, kjer bi lahko povečali število asistentov za slovenščino v Avstriji (trenutno na vsaki od treh srednjih dvojezičnih šol deluje po en asistent) in za nemščino v Sloveniji (kjer prav tako delujejo trije asistenti). Predlagal je tudi možnost, da bi slovenski študentje pedagoških študijskih smeri lahko opravljali prakso na Koroškem in tako bolje spoznali zamejsko šolstvo, si nabrali dobre strokovne izkušnje in neposredno prispevali k učenju slovenščine na dvojezičnih šolah.

Na Dvojezični zvezni trgovski akademiji sem imela priložnost, da sem ministru predstavila kratek del svoje diplomske naloge.

Dr. Teodor Domej, deželni šolski nadzornik za slovenščino na srednjih šolah na Koroškem, je o srečanju dejal: »Obisk ministra dr. Lukšiča je dokaz za tradicionalno dobro sodelovanje med Koroško in Slovenijo na področju šolstva. V to sodelovanje so vključene številne ustanove na obeh straneh meje. Za koroške partnerje tega sodelovanja lahko rečem, da je obrodilo dobre sadove. Številni koroški dijaki, študenti, učitelji so si v Sloveniji izpopolnjevali svoje znanje. Seveda pa je bil obisk izraz osebnega zanimanja gospoda ministra za stanje in razvoj višjih šol na Koroškem, kjer je slovenščina tudi učni jezik. V okviru srečanja smo imeli priložnost spoznati zelo zanimiva gledanja slovenskega ministra na smeri razvoja šolstva v Sloveniji. Pričakujem, da bo bližnji obisk slovenskega ministra za šolstvo pri avstrijski ministrici Schmidtovi potrdil in utrdil sodelovanje

G. Franz Kelih, vodja založbe in šolskega programa pri Celovški Mohorjevi založbi, je ministru podaril knjgo F. Vrbinca: 366 x slovensko, ki je bila še isti dan nagrajena na 25. Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani.

Foto: HAK-TAK
Prispevek za: Novice

Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
O, pa kar ministru si predstavila diplomsko nalogo, zdaj pa bo ...
Oseba Primož Ferjančič sporoča …
Čestitam Darja! A to pomeni, da si zdaj na Koroškem v službi... Se vidimo.

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.