Preskoči na glavno vsebino

V šolo k sosedom?

Gorenjski Glas, ponedeljek, 16. november 2009 | Avtor: Darja Ovsenik

Gorenjski dijaki na avstrijskih dvojezičnih srednjih šolah niso novost, za mnoge pa je šolanje zunaj meja Slovenije še neznanka.

Ob nedavnem obisku avstrijskih šolskih nadzornikov za ekonomske šole v Ljubljani je beseda tekla o šolskem sistemu v Avstriji in Sloveniji, izzivu podjetništva v času gospodarske recesije in sodelovanju na področju šolstva. Hermine Sperl, vodja oddelka za ekonomske šole na avstrijskem Zveznem ministrstvu za šolstvo, umetnost in kulturo, je povedala, da so bili na obisku z namenom, da spoznajo slovenski šolski sistem, saj se nadzorniki redno srečujejo in razpravljajo o prihodnosti ekonomskih šol v vseh devetih avstrijskih deželah, vsaj enkrat na leto pa se odpravijo v tujino, da si razširijo obzorja in dobijo nove ideje za novosti v šolah.


Komentarji

Oseba Ladka sporoča …
Na sliki pa piše samo enojezično?
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Ja, ker je slikan samo slovenski napis, desno od grba na betonskem koritu pa je enak napis v nemščini.
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Najbolj zanimivo pa je to, da šola stoji na naslovi Prof. Janežič Platz in to s šumniki!
Oseba Ladka sporoča …
Bravo Avstrijci na Koroškem!

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska