Preskoči na glavno vsebino

Sončno Kališče in sneženi Storžič

Pravimo mu Risko, mali maskoti namreč, ki že celo leto združuje zaposlene iz Četrte poti v različnih športnih dejavnostih. In tako je bilo tudi danes, ko se nas je lepo število pohodnikov zapodilo proti Kališču. Da je bil pohod prijetnejši, smo nekateri s sabo pripeljali tudi svoje najbližje. Po slabih dveh urah švicanja smo sedeli pred kočo na Kališču, pili čaj in substance, ki pašejo zraven.
Najbolj vztrajni smo skočili še na Storžič, ki se je v času našega obiska odel v bel oblak in nase spuščal drobne snežinke. Ko se je dolina kopala v opoldanskem soncu, smo na gori že sanjali lepo belo zimo.

Dopoldansko sonce nas je grelo na poti do Kališča.

Na Spodnjem Kališču, zadaj nas vabi Storžič.

Planinski dom na Kališču. Za nekatere končna, za druge vmesna postaja,
za vse pa počitek na prijetnem gorskem soncu.

Proti Storžiču smo začeli po lepi sončni poti, ...

... nadaljevali pa v rahlem snežnem metežu po strmem grebenu.

Storžič (2132 m), končna postaja najbolj vztrajnih.

Tone mi je na poti navzdol pokazal stezo, ki kar vabi k povratku
(seveda s kolesom).

Juš, triletni junak današnjega dne, ki je sam prišel na Kališče in nazaj.

Komentarji

Oseba Polona sporoča …
Živjo! Kje pa gre tista stezica, ki jo kaže Tone? Ali gre mogoče s Kališča pod žičnico in se konča na vlaki nad cesto, ki vodi od potoka?

lp, Polona
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Aha, to bo ta. V kratkem jo planiramo peljati. Greš zraven?
Oseba fuga sporoča …
Ja, me veseli, da sem našel vajin blog. Sploh pa, kje je že to Kališče. Hecam se! Pozdravček.
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Podpis ne bi škodil, da veva, kdo naju obiskuje ;)

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Darija in Gregor Ovsenik

V soboto smo bili priča čudovitemu družinskemu dogodku - vzela sta se Darija Jezeršek in Gregor Ovsenik, Tomažev mlajši brat. Po dobrem letu in pol njune skupne zgodbe sta stopila korak naprej, od koder bosta zdaj 'pred Bogom in ljudmi' zares hodila skupaj. Darija in Gregor, naj držita ljubezen in spoštovanje! Darija in Gregor, nevesta in ženin Nekdo (z veliko) je poskrbel, da sta imela čudovit dan. Tokrat je bila koruza, o kateri imata ponavadi strokovne debate, zgolj za kuliso. Katja in Igor, priči Srečna Smo pripravljeni? Gremo! Ta mlada Odemsa iz Predoselj In sta šla novemu življenju naproti. Dve družini(ci), Jezerški in Ovseniki Šrangarji iz Žlebov Za fotografskimi objektivi sva stala Darja in Tomaž. Bilo nama je v veselje, čeprav se je zgodilo malce po sili razmer (je že moralo biti tako). Več najinih fotografij lahko vidite v galeriji .

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda