Pravimo mu Risko, mali maskoti namreč, ki že celo leto združuje zaposlene iz Četrte poti v različnih športnih dejavnostih. In tako je bilo tudi danes, ko se nas je lepo število pohodnikov zapodilo proti Kališču. Da je bil pohod prijetnejši, smo nekateri s sabo pripeljali tudi svoje najbližje. Po slabih dveh urah švicanja smo sedeli pred kočo na Kališču, pili čaj in substance, ki pašejo zraven.
Najbolj vztrajni smo skočili še na Storžič, ki se je v času našega obiska odel v bel oblak in nase spuščal drobne snežinke. Ko se je dolina kopala v opoldanskem soncu, smo na gori že sanjali lepo belo zimo.
Dopoldansko sonce nas je grelo na poti do Kališča.
Na Spodnjem Kališču, zadaj nas vabi Storžič.
Planinski dom na Kališču. Za nekatere končna, za druge vmesna postaja,
za vse pa počitek na prijetnem gorskem soncu.
za vse pa počitek na prijetnem gorskem soncu.
Proti Storžiču smo začeli po lepi sončni poti, ...
... nadaljevali pa v rahlem snežnem metežu po strmem grebenu.
Storžič (2132 m), končna postaja najbolj vztrajnih.
Tone mi je na poti navzdol pokazal stezo, ki kar vabi k povratku
(seveda s kolesom).
(seveda s kolesom).
Juš, triletni junak današnjega dne, ki je sam prišel na Kališče in nazaj.
Komentarji
lp, Polona