Preskoči na glavno vsebino

Jeklene m'šice na bohinjskem triatlonu

V soboto je v Bohinju potekal tradicionalni Triatlon jeklenih, tekmovanje treh kategorij: veslanje (Bohinjsko jezero, 8 km), gorsko kolesarjenje (Bohinjsko jezero - parkirišče pod Konjščico na Pokljuki, 16 km, 800 m višinske razlike) in gorski tek (parkirišče pod Konjščico - Vodnikova koča, 8 km, 500 m višinske razlike). Tekmovanja se je bilo mogoče udeležiti kot posameznik v vseh treh kategorijah ali pa kot trojka oz. štafeta, kjer za vsako disciplino poskrbi en član ekipe.

Trije prijatelji, Klemen Kovač v čolnu, Tomaž Ovsenik na kolesu ter Klemen Valjavec v supergah smo tekmovali pod imenom M'šice. Kljub temu, da nas je pridno močil bohinjski dež, je bilo vzdušje prešerno, glasno navijanje naših najbližjih ter ostalih gledalcev pa je delovalo kot moralni doping. "Dajmo, dajmo, še malo, ..." je bilo slišati ob poti.
Nismo bili zadnji, obenem pa tudi daleč od najboljših :). A rezultat je za nas manj pomemben od tega, da smo tekmovali kot ekipa in da je vsak prispeval svoje najboljše atome moči za naš skupen uspeh. Vsekakor pa je lahko tudi vzpodbuda, da se čez eno leto vrnemo in poskušamo izboljšati svoje rezultate.

Na temle ovinku so me presenetile sestre Jana, Ana in Marija z "Dajmo, Tomaž!", zaradi česar sem se skoraj zaletel v sotekmovalca :).

Zmatran in usran po dobri uri kolesarjenja :).

Takole smo navijali :)

Jeklene tri M'šice :)

Foto: Jana Ovsenik, Klemen Kovač
Oznake:

Komentarji

Oseba Katja sporoča …
ja čist hudo ane :D
čestitam za jekleno voljo in čas :D
dobre fotke :D
31. avgust 2009 ob 09:11
Oseba Ladka sporoča …
dobre fotke :D
... in dobri komentarji.
1. september 2009 ob 00:15
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Hvala za čestitke! Za fotke so se pa tokrat drugi potrudili ;).
1. september 2009 ob 07:19
Oseba Aleš Čerin sporoča …
Tomaž odlično! Sam se spomnim prvega Triatlona jeklenih (mislim, da leta 1984), ko smo lahko nastopali samo posamezniki. Izjemno naporno, a zanimivo.
1. september 2009 ob 17:15
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Opa, celega si šel? Huh, jaz bi parkrat poskusil še trojke, šele potem bi si upal celo progo. Je pa naporno, ja.
2. september 2009 ob 08:10
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Zleknjen v počivalnik berem knjigo

Nedeljsko dopoldne pri nas doma. Sedim zleknjen v naš stari ikein počivalnik. V levi roki knjiga, katere vsebina počasi drsi iz papirja v glavo, v desni roki skodelica moje najljubše kave. Dojenčka spita vsak v svoji posteljici, dva od večjih otrok se v svoji sobi mirno igrata s kockami, Darja in Jakob sta pri maši v sosednji župniji. Ne, to ni privid, niso sanje, niso pobožne želje. Je realnost zadnjih nedelj. V naši hiši imamo tudi trenutke blaženega miru. Po nedeljski jutranji maši, ki jo v domači cerkvi obiščem ponavadi v družbi dveh ali treh naših večjih fantov, imamo skupen družinski zajtrk. Neprecenljiva stvar ob dejstvu, da tega čez teden nimamo. Po zajtrku se še Darja odpravi k maši v sosednjo župnijo, sam prevzamem otroke in skrb nad kosom mesa, ki se v pečici spreminja v okusno pečenko. Res pa je, da vsega tega ne smem vzeti kot v naprej določen urnik, ker se moram zaradi prekinitve spanca dojenčkov ali morebitnega spora med starejšimi fanti zaradi zame še tako nepom
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Družine dvojnih dvojčkov

Že nekaj časa smo vedeli eden za drugega, letos pa je Janez dal pobudo, da se srečamo in spoznamo. Tri družine z enako dinamiko rojevanja otrok: najprej enega, potem pa dvakrat dvojčki. Družina Rahne iz Šentvida nad Ljubljano, družina Logar iz Suhe pri Predosljah ter družina Ovsenik iz Tenetiš. Fino je spoznati ljudi, ki brez dolge razlage 'štekajo' situacije, ki jih doživljamo doma. Tiste prijetne, ko ne veš, kako bi se dovolj zahvalil za milosti, ki so ti dane v obliki nasmejanih, veselih in zdravih otrok, kot tudi tiste, ki te peljejo na rob svojih zmogljivosti in preizkušnjo zakonskega odnosa ter spraševanje o pravilnosti vzgojnih odločitev. Barbara, Mojca, oba Janeza in otroci - lepo vas je bilo spoznati, se veselimo prihodnjega srečanja! Tri družine, petnajst otrok, od tega dvanajst dvojčkov.
1 komentar
Preberite več