Po dolgem času smo imeli en lep sončen dan, ki sva ga z Darjo izkoristila za izlet. Namenila sva se na sneg, v Tamar. Pridružili so se nama Pia in Alen ter Urša in Jure. No, in prinašalec Zal. Prijetno sončno popoldne so kmalu zakrili oblaki, a gibanja željnih nas niso kaj dosti zmotili. Ok, da je bilo vreme po dolgem času spet lepo, so pričale kolone ljudi, ki smo jih srečevali v Tamarju. Lahko bi jih štel v stotina. Vrvež nas ni kaj dosti motil, saj je bilo glavno to, da smo šli malo ven, na zrak in sprobat prvi letošnji pravi sneg.




"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda
Komentarji