Onin intervju: Sabina Kern, laična misijonarka v Peruju

Spakirala sem, kar je šlo v kovček, se poslovila in šla

Štiridesetletna Sabina Kern, članica Slovenske skupnosti krščanskega življenja na revnem obrobju Lime, ob kilometrski peščeni obali ob morju, kjer živijo ljudje v barakah iz kartona, lesa, pločevine, kar pač najdejo na smetiščih, kot mati skrbi za zapuščene in zavržene otroke. Prej je dlje živela v skupnosti Cenacolo v Italiji, od koder je bila napotena v perujski misijon. Predstavniki njene skupnosti so tam kupili staro hišo, jo obnovili in vanjo naselili otroke s ceste. Sabina je laična misijonarka, kar pomeni, da ni redovnica in nima teološke izobrazbe, ampak je povsem navadna ženska, ki želi pomagati. V to jo je usmerilo življenje, z vprašanjem, kako v prihodnje, pa se ne obremenjuje, saj jo sedanje delo osrečuje. Njene izkušnje so pestre in zanimive, včasih pa tudi žalostne.

Preberi celoten intervju (Delo.si) >>

Več o Sabininem delu na http://kranjskavas.googlepages.com/

Sabina je bila pred leti najina skavtska voditeljica.

Komentarji

Oseba Anonimni sporoča …

Prijateljem sem posredoval link do intervjuja. Na žalost se vsi premalo zavedamo kako lepo življenje živimo za razliko od vsaj 2/3 prebivalcev sveta, kar pa ne pomeni da smo tudi toliko bolj srečni in zadovoljni.

Verjetno sta lahko ponosna da sta bila pri skavtih s tako izredno osebnostjo.

lep pozdrav
Andrej

13. julij 2008 ob 21:38

Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …

"Verjetno sta lahko ponosna da sta bila pri skavtih s tako izredno osebnostjo."

Hja, sam se še danes sprašujem, kako da je imela toliko živcev, da me je prenašala 4 leta :).

14. julij 2008 ob 15:42

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda

Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.

Preberite več

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska

Preberite več

Ovseniki

Preišči ta spletni dnevnik