V nedeljo zvečer sva se z Darjo utrujena in umazana vrnila domov. Dober teden sva preživela na prvem slovenskem skavtskem Jamboreeju oz. srečanju vseh slovenskih skavtov.
Pred dobrim letom sva sprejela povabilo Vesne Žibert in Žiga Kovačiča k sodelovanju pri ustvarjanju največjega skavtskega dogodka v Sloveniji - Jamboree 2008. Darja je sodelovala v programskem delu tabora ter kot vodja animatorjev, jaz pa kot vodja osebja. Oba pri prvem delu tabora, kjer smo gostili 1400 izvidnikov in vodnic iz vse Slovenije. Vse leto smo se dobivali z voditelji in počasi, a vztrajno gradili projekt z zgovornim naslovom "Norost, ki deluje!". Ja, vsa stvar je bila marsikdaj malo nora in včasih bi najraje vse skupaj pustil in počel kakšno bolj prijetno stvar. A smo bili čisto preveč daleč, da bi skupini voditeljev obrnil hrbet.
Pred dobrim tednom se je končno začelo tisto, kar smo tako dolgo čakali. Z Darjo se v petek zjutraj z vso svojo skavtsko kramo nabaševa v avto in ker je deževalo, si po poti kupim še gumijaste škornje. Ko prispeva v Podturjak na prizorišče, ima tabor že svojo okvirno podobo. A čez teden je padal dež, zato vsa dela zamujajo in zato je v taboru prisotna rahla živčnost. Umivalnice še ne stojijo, vode še ni, za tuše se sploh še ne ve, kam jih bomo postavili, ceste še niso do konca tlakovane ... Dela je še ogromno, časa pa zgolj en dan.
Popoldne isti dan pričakam osebje - delovno silo, ki bo en teden skrbela za celotno infrastrukturo in izvajanje programa. Od pričakovanih 160 jih prvi dan pride le nekaj čez 90. Šok! Kaj naj počnem z 90 ljudmi? Kako bomo izvajali program? Kdo bo poskrbel za vodo, za smeti, kdo bo vodil športne igre, veliko igro?
A so se počasi nabirali in čez dva dni sem imel že precej močnejšo ekipo in ko je tabor dodobra zaživel, sem imel v ekipi okoli 130 ljudi. Ravno prav, da smo z nekaj prilagoditvami normalno lahko izpeljali vse, kar smo si zamislili.
Ko sem čez teden poleg svojega dela, ki je v večini pomenilo sestavljanje razporeditev ekip po aktivnostih, skakanje po taboru in iskanje proste delovne sile, usklajevanj po CB postajah ter motiviranja utrujenega osebja opazoval potek dogajanja v taboru, sem ugotovil, da imamo zelo dobro pripravljen program. Vesna, Žiga, Urška, Katja, Darja in Robi so pripravili odličen program, saj so otroci kljub nočnemu neurju, poplavljenemu taboru, evakuaciji in vsemu blatu zelo uživali.
Popisovati vse trenutke je nesmiselno, ker bi se jih nabralo za veliko več kot le za blog. Utrinki s prvega slovenskega skavtskega Jamboreeja so objavljeni na http://jamboree.skavt.net.
Za naju z Darjo je bil Jamboree pika na i v najinem skavtstvu in lep zaključek aktivne skavtske poti!
Fotografije: Skavt.net, Gašper Furman
Pred dobrim tednom se je končno začelo tisto, kar smo tako dolgo čakali. Z Darjo se v petek zjutraj z vso svojo skavtsko kramo nabaševa v avto in ker je deževalo, si po poti kupim še gumijaste škornje. Ko prispeva v Podturjak na prizorišče, ima tabor že svojo okvirno podobo. A čez teden je padal dež, zato vsa dela zamujajo in zato je v taboru prisotna rahla živčnost. Umivalnice še ne stojijo, vode še ni, za tuše se sploh še ne ve, kam jih bomo postavili, ceste še niso do konca tlakovane ... Dela je še ogromno, časa pa zgolj en dan.
Popoldne isti dan pričakam osebje - delovno silo, ki bo en teden skrbela za celotno infrastrukturo in izvajanje programa. Od pričakovanih 160 jih prvi dan pride le nekaj čez 90. Šok! Kaj naj počnem z 90 ljudmi? Kako bomo izvajali program? Kdo bo poskrbel za vodo, za smeti, kdo bo vodil športne igre, veliko igro?
A so se počasi nabirali in čez dva dni sem imel že precej močnejšo ekipo in ko je tabor dodobra zaživel, sem imel v ekipi okoli 130 ljudi. Ravno prav, da smo z nekaj prilagoditvami normalno lahko izpeljali vse, kar smo si zamislili.
Ko sem čez teden poleg svojega dela, ki je v večini pomenilo sestavljanje razporeditev ekip po aktivnostih, skakanje po taboru in iskanje proste delovne sile, usklajevanj po CB postajah ter motiviranja utrujenega osebja opazoval potek dogajanja v taboru, sem ugotovil, da imamo zelo dobro pripravljen program. Vesna, Žiga, Urška, Katja, Darja in Robi so pripravili odličen program, saj so otroci kljub nočnemu neurju, poplavljenemu taboru, evakuaciji in vsemu blatu zelo uživali.
Popisovati vse trenutke je nesmiselno, ker bi se jih nabralo za veliko več kot le za blog. Utrinki s prvega slovenskega skavtskega Jamboreeja so objavljeni na http://jamboree.skavt.net.
Za naju z Darjo je bil Jamboree pika na i v najinem skavtstvu in lep zaključek aktivne skavtske poti!
Fotografije: Skavt.net, Gašper Furman