Preskoči na glavno vsebino

S kanuji po Kolpi

Da z Darjo nisva ljubitelja masovne selitve narodov na obale naših južnih sosedov, je jasno. Zato iščeva alternative za preživljanje počitnic najraje doma, v Sloveniji. Tokrat sva izbrala spoznavanje naše južne meje iz kanuja in zraven povabila še Petro in Gašperja.
Dva dni smo preživeli na mirni reki, ki se počasi vije med visokimi hribi. Preveslali smo približno 25 km od Starega trga do Vinice. Čolne in sodove za opremo smo najeli pri Grand Kolpa, ki so nas prišli po zaključku naše avanture iskat s kombijem in tako poskrbeli za celotno logistiko. Sicer je ob reki nekaj kampov, kjer se lahko ustaviš, postaviš šotor in prespiš, a mi smo si izbrali divjino. Sredi soteske so nam ponoči delale družbo le oddaljene divje svinje s svojim cviljenjem.
Sicer pa toplo priporočam tak način preživljanja počitnic. Mir in samota, ki ga ponudi spokojna zelena reka, skrita med gozdove, le težko najdeš v množici turistov.
Oznake:

Komentarji

Oseba Anonimni sporoča …
Z veseljem prebiram in sledim vajinim dogodivščinam... Slikce so fenomenalne... Upam, da bosta tudi kaj na Šorlijevi...Ga. Keglevič vaju, po moje že pogreša,... brr
21. avgust 2007 ob 19:10
Oseba Tomaž Ovsenik sporoča …
Sva že doma oz. v službi in med knjigami. Dobrodošel na pivu ;).
22. avgust 2007 ob 00:25
Objavite komentar

Priljubljene objave iz tega spletnega dnevnika

Moški vikend

"Ati, a bova šla enkrat skupaj na kolo, tako, kot greš ti zjutraj?" "Ati, midva tudi!" "Jaz tudi, samo midva!" Tako približno so se kar nekaj časa vrstile prošnje od največjega naprej (mala dva zaenkrat še ne kolesarita z nami, razen, kadar ju naložim v prikolico in se peljemo skupaj). Odkar sem namreč spet več na kolesu, si otroci vse bolj želijo aktivne družbe z mano tudi na tak način. Da bi ugodil vsem trem naenkrat ter obenem želji, da gremo enkrat fantje skupaj prespat v šotor, smo se odpeljali v Kranjsko Goro, kjer smo v kampu Natura Eco  postavili šotor ter zajahali kolesa. Sicer sem imel načrt, kam se bomo odpeljali, vendar sem ga sproti prilagajal njihovi utrujenosti in volji. Imeli smo zelo prijeten vikend, ki bi lahko postal naša moška tradicija :). Kolesarski raj Zelenci Moj ponos Kosilo pri Pehti Ati, utrujen! Ni boljšega zaključka od sladoleda
1 komentar
Preberite več

Slovo od mame

Veličino človeka ponavadi spoznamo šele po njegovi smrti. Ko sem v zadnjem času spremljal svojo mamo, sedečo na vozičku, nemočno in večinoma odvisno od drugih, sem večkrat pozabil na to, kdo je v resnici bila. Pisma, sporočila in besede tolažbe ter vzpodbude, ki ste nam jih v dneh po njeni smrti namenjali tisti, ki ste se prišli poslovit od nje, so me spomnile, da je naša mama v resnici vse svoje življenje podarila drugim. Z našim očetom sta prazno staro hišo spremenila v prijeten dom in ga napolnila z blagoslovom sedmih otrok. Njeno gostoljubje se je še posebej pokazalo vsakič, ko nas je obiskal kdo od sorodnikov iz Amerike. "Bila je ena najbolj prijaznih in nesebičnih ljudi, kar sem jih imel privilegij spoznati. Kljub jezikovni oviri sva se vedno nekako razumela," se je spominja moj bratranec Nick. Hvala vsem, ki ste me spomnili, da je bila moja mama kljub svoji skromnosti v resnici velika ženska.
Objavite komentar
Preberite več

Njegov rojstni dan

Zdaj imamo to že v navadi, da na božični večer poleg večerje pripravimo tudi praznovanje za Jezusov rojstni dan, k čemur seveda paše tudi torta. Pihajmo! Neustavljivi napadalci na sladkor Družinska
Objavite komentar
Preberite več